Oda življenju in radosti
Kultura
17. 05. 2013, 10.36
, posodobljeno: 30. 10. 2017, 22.21
“Sluga dveh gospodarjev je za igralca praznik, saj mu daje priložnost, da pokaže vse, kar zna,” meni beograjski režiser Kokan Mladenović. Koprski gledališki ansambel, okrepljen z gosti, bo Goldonijevo komedijo v sodelovanju s Primorskim poletnim festivalom premierno uprizoril drevi ob 21. uri.
O nastajanju komedije Sluga dveh gospodarjev, ki bo na odru koprskega gledališča premiero doživela nocoj, so spregovorili Kokan Mladenović, Rudi Bučar in Katja Pegan Foto: Tomaž Primožič/Fpa
KOPER> Dež in nizke temperature so premiero in podelitev nagrad tantadruj z vrta Pokrajinskega muzeja preselile v gledališče. Kot avtor glasbe za gledališče pa se tokrat prvič predstavlja kantavtor Rudi Bučar.
Sluga dveh gospodarjev je zadnja premiera Gledališča Koper v letošnji sezoni. “Naredili smo šest predstav, od tega dve koprodukciji: predstavo Ay, Carmela z beograjskim Ateljejem 212, Indigo pa z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Predstava Parole, parole - Ni bila peta, bila je deveta, je naletela na dober odziv, igramo jo z velikim uspehom. Delamo v času, ki je tak, kot je, denarja je malo, a mislim, da lahko rečemo, da je za nami zrela sezona, ocenjuje direktorica Gledališča Koper Katja Pegan in dodaja, da verjame, da jim bo uspelo ohraniti občinstvo: “Naše gledališče je izrazito povezovalno. Prav v povezovanju z drugimi gledališči pa vidim našo prihodnost,” dodaja Peganova.
Beneški komediograf Carlo Goldoni (1707-1793) je snov za komedijo Sluga dveh gospodarjev povzel po “scenariju”, ki so ga leta 1718 v Parizu igrali Luigi Riccoboni in njegovi gledališčniki. Leta 1745 je na prošnjo Antonia Sacchija napisal prvo različico komedije, ki je postala uspešnica, do leta 1753 pa je besedilo še enkrat predelal in napisal tretjo in dokončno verzijo, kakršno poznamo danes.
Kokan Mladenović v Gledališču Koper tokrat režira prvič, z Goldonijevo komedijo Sluga dveh gospodarjev pa se je že srečal - na oder gledališča v Subotici jo je postavil pred desetimi leti: “Drži, od takrat se je veliko spremenilo: tako gledališka estetika kot tudi moj smisel za humor,” pravi režiser, ki pri adaptaciji - naredil jo je posebej za koprski ansambel -, ni izhajal zgolj iz commedie dell arte: “Že Goldoni sam je korenito reformiral commedio dell arte. In ko se danes lotevamo njegovih komedij, ne moremo zamižati in se narediti, kot da kasneje ni bilo Chaplina, bratov Marx, Monty Pyhtona, Woddyja Allena in ostalih avtorjev, ki so obogatili zgodovino komediografije v zadnjih 200 letih.”
Dve prizorišči, na katerih so vadili - lapidarij Pokrajinskega muzeja in gledališki oder - pa sta botrovali različnima načinoma igre: “Vrt Pokrajinskega muzeja je prelep, pravljičen, že skoraj pastoralen prostor in kot tak daje predstavi ogromno. Ta renesančni ambient je preprosto filmska scenografija - igralci morajo biti izjemno natančni, tako da predstava učinkuje skoraj kot film, navdahnjen z Goldonijem in commedio dell' arte. Gre namreč za odprt prostor, ki je sam po sebi občutljiv na igralsko laž; saj veste, ko vstopite v gledališče, vstopite v prostor iluzije, sladke laži. To pa je na odprtem težko doseči ... treba se je prilagoditi in spremeniti pristope.” Po besedah Katje Pegan, direktorice Gledališča Koper, bodo predstavo v lapidarij Pokrajinskega muzeja preselili takoj, ko bo primerno vreme.
Mladenović je na novinarski konferenci še dodal, da niso želeli narediti angažirane predstave: “V tem času socialne, ekonomske in družbene krize je dovolj subverzivno, če naredimo predstavo, ki bo oda življenju in radosti. Kajti sam kontrast med lepim in veselim gledališčem ter težkimi družbenimi razmerami je že dovolj političen in subverziven, da ga v tej vrsti gledališča ni treba dodatno obremenjevati z angažiranostjo.”
In čeprav gre za komedijo, ki gre na Primorskem v zadnjih desetletjih skoraj pregovorno z roko v roki z narečjem, ga v Slugi dveh gospodarjev ne bomo slišali. Vsaj ne v besedah. “V narečju bo glasba,” pravi Rudi Bučar, ki se je tokrat prvič lotil glasbe za gledališče. Skupaj s tubistom Goranom Krmacem in Marcellom Marinškom jo bo izvajal v živo. “Z glasbo smo želeli predstavi dati pridih Mediterana in seveda Istre. Obenem pa z glasbo poudarjamo komičnost posameznih situacij. Zame je to izjemna izkušnja,” pravi Bučar.
Kokanovo priredbo Goldonijevega besedila je prevedel mladi novogoriški prevajalec Jaka Fišer, kostumografijo podpisuje Alan Hranitelj, scenografija je delo Milana Percana, luči pa je oblikoval Jaka Varmuž. MI