Od zabave in boksa do komponiranja

Klaviaturist, jazz pevec, skladatelj in učitelj glasbene teorije Andraž Lasič je skromen, samosvoj, čuteč in prijeten. Dražljivo skrivnost resne glasbe je spoznal veliko pozneje kot vrstniki. Potem ko je zaradi poškodbe moral opustiti treninge boksa, se je najprej podal v popularne in jazzovske tokove. Pred dobrim letom je zaključil študij kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

 Andraž Lasič je dražljivo skrivnost resne glasbe  spoznal 
veliko pozneje kot vrstniki.
Andraž Lasič je dražljivo skrivnost resne glasbe spoznal veliko pozneje kot vrstniki.  

VRTOJBA > Veščine malega pianista je Andraž Lasič osvajal v Glasbeni šoli Nova Gorica pri profesorjih Dimitriju Rejcu in Ingrid Silič. Tik pred koncem osnovne šole se je od glasbe poslovil, saj se je začel zelo aktivno ukvarjati s treningi boksa. Po športni poškodbi ga je zamikala zahtevnejša zabavna in jazz glasba. “Kot klaviaturist skupine Passocontinuo, v kateri se nismo žanrsko omejevali in preigravali tako sodobni acid jazz kot mešanico starega, pravovernega funka, housa, soula, post-techna in še česa, sem spoznal, da si želim več teoretičnega znanja,” pojasnjuje.

Vpisal se je na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, kjer ga je jazz klavir poučeval profesor Veljko Glodić, jazz petje pa Ivo Špacapan. “In šele v tem obdobju sem zares prisluhnil tudi velikim delom klasičnih mojstrov, predvsem Beli Bartoku in Dmitriju Šostakoviču, in odkrival njihovo lepoto,” se spominja.

Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in pri svojem delu dosegajo vidne uspehe doma in na tujem. V tokratni istoimenski rubriki v oddaji Glasbeni abonma, ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bomo poslušali zasedbo Passocontinuo, Andraža Lasiča kot jazz pevca in njegovi skladbi Povzetki iz usode nekega komponista (odlomek) ter stavka Gathering in Divergence.

Vse intenzivnejše spogledovanje z resno glasbo in hrepenenje po lastni ustvarjalnosti sta ga nato usmerila na študij kompozicije v razredu profesorja Janija Goloba na ljubljanski Akademiji za glasbo. “Profesorjevo razkošje neodvisnosti od trendov, njegova glasba, ki je na meji resne, zabavne in jazzovske, sta seveda vplivali name, a me nikakor nista tudi pogojevali. Jani Golob me je veliko bolj prevzel s svojo človeškostjo, podaril mi je kar nekaj 'resnic', ki so postale del mojega načina razmišljanja in videnja sveta,” doda Lasič. Nastal je opus skladb: Paintings for flute and piano, Bljuz, Bossa nona, Habanoir za godalni kvartet in klavir, Povzetki iz usode nekega komponista za godalni orkester, Gathering-Metamorphosis-Divergence za simfonični orkester, obsežno delo, ki ga je letos aprila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani izvedel Simfonični orkester UL Akademije za glasbo. Dirigent En Shao je stavke v skladbi opisal kot meditativne, filmske in se s tem zelo približal skladateljevemu kompozicijskemu slogu. Lasič je v svojih glasbenih zgodbah svoboden v izrazu, a zavezan melodiji in ritmični pestrosti. “Poskušam zapisati to, kar slišim v sebi. Pri tem ne sledim nobenemu določenemu stilu ali obdobju,” pravi.

Zadnje leto poučuje nauk o glasbi, glasbeno pripravnico in solfeggio v Glasbeni šoli Nova Gorica. “Trenutno sem 110-odstotno v glasbeni šoli in se učim učiti. Tudi ta vloga je zelo zanimiva, saj je vsaka ura svoja kompozicija: ima uvod, jedro, zaključek in mora poslušalcu, v tem primeru učencu, nekaj zapustiti,” pojasnjuje.

Kako pa je z ustvarjalni izzivi, navdihi? “Včasih kaj s telefonom posnamem za bolj rodovitne čase,” pravi. “Ker pa v resnici nikoli nisem povsem zapustil zabavne glasbe, sem pred kratkim napisal pesem za znano pevko. A ker je projekt še v povojih, ne želim razkriti njenega imena. Ko bo konec tega veselega decembra, bo morebiti prava priložnost tudi za to.”


Najbolj brano