Od pesmi do himne
Kdaj in kje je bila napisana pesem Vstajenje Primorske, vemo natančno. 6. januarja 1944 jo je na Križni gori nad Vipavsko dolino napisal Lev Svetek - Zorin. 70 let zatem bo dobila spomenik, o njej pa so posneli tudi dokumentarno-igrani film Primorska himna, ki ga bodo nocoj premierno predvajali v dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Scenarij zanj je napisal Jadran Sterle, režiral je Tugo Štiglic.
Režiser Tugo Štiglic (levo) in scenarist Jadran Sterle med snemanjem filma Foto: Jožica Zafred
AJDOVŠČINA
> “In sem gor je 5. januarja 1944 s svojim spremljevalcem prišel Lev Svetek. No, in je prenočil na eni od teh križnogorskih kmetij, morebiti na Zavrhom, morebiti na Križpoti, kjer je bila kurirska javka 15. In ko je zjutraj zgodaj vstal, se je povzpel na enega teh vrhov, zelo verjetno na Felčarski vrh, od koder se vidi Vipavsko dolino, vidi se Kras in tam za Krasom daleč se sveti morje. Vidi se ta del Primorske. No in takrat je na dušek napisal besedilo, ki je danes naša himna,” o navdihu, v katerem je bila napisana pesemVstajenje Primorske, v filmu pove Franc Černigoj, ki je skupaj z Lucijanom Troštom tudi pobudnik postavitve spomenika Vstajenju Primorske in avtor besedila na njem.
“Primorska himna je bila prvič zapeta na proslavi 25. obletnice Primorske vstaje v Novi Gorici in tedaj še ni postala himna. Kot himno jo začnemo razumeti približno 9 let pozneje, leta 1977 na neki podobni proslavi v Komnu. Tedaj je 100-glava množica nenadoma preprosto vstala in počastila vstajenje Primorske kot dejansko primorsko himno in od tedaj naprej je to Primorska himna. In danes vstajajo povsod. Naj je na Primorskem, naj je v Ljubljani, naj je kjer koli.” (Ivan Merljak)
Kaj se je s pesmijo dogajalo od tu dalje, od pesniške zabeležke do himne, je na filmskem traku spremljal Jadran Sterle in v izobraževalnem programu Televizije Slovenije sestavil polurni film. Fasciniran nad sociološko in kulturološko dimenzijo se sprašuje, kako je mogoče, da se je po tolikih letih fašizma in odpora proti njemu tako majhna pokrajina, kot je Primorska, uspela identificirati s pesmijo. “To je edinstven primer v Evropi, ko ena pesem postane himnična in to brez birokratskih odločitev, pač pa so se o tem odločili ljudje. In to potrdijo s tem, ko ob pesmi vstanejo.”
Sterle je od leta 2000 sledil, kako so se na pesem odzivali ljudje na proslavah, strokovnjake je spraševal, kaj je potrebno, da neka pesem postane himna, sledil pa je tudi sami genezi besedila in uglasbitve, pod katero je podpisan Rado Simoniti. Seveda ni šel niti mimo Venturinijeve Bazovice, od katere si je Simoniti sposodil znamenito melodijo refrena. “Imel sem pa tudi srečo, da sem prišel do originalnega Simonitijevega zapisa, vključno s pripombami, ki jih je pisal Zorinu, kje naj, zaradi spevnosti in ritmičnosti, spremeni besedilo,” dodaja Sterle.
Zakaj si je Simoniti refren sposodil pri Bazovici, v filmu razmišlja Ivan Merljak: “Jaz sem trdno prepričan, da je to naredil zaradi tega, ker je bila ''Bazoviška'' že v ušesih vseh partizanov, ker je bila to takoimenovana prva Primorska himna in ker je bila spevna, da so jo lahko vsi peli in jo tudi vsi razumeli in čutili kot svojo.”
Kako je potekalo snemanje filma, ki vključuje tudi igrane prizore, bo moč videti na spremljajoči razstavi fotografij Utrinki primorske himne, ki jih je posnela Jožica Zafred.
KLAVDIJA FIGELJ