Od nepotrebnega do nepogrešljivega
Zbirka Pesmi in zapisi Alojza Kocjančiča (1913-1991), ki jo je na svetovni dan knjige predstavilo kubejsko društvo Skala, je s posebnim večerom v Pretorski palači prišla do bralcev.
Dvorana Pretorske palače je bila premajhna za vse, ki so hoteli prisluhniti predstavitvi knjige, ki jo je ob 100. obletnici rojstva Alojza Kocjančiča izdalo društvo Skala Kubed Foto: Maja Pertič Gombač
KOPER> “Čim bolj se oddaljujemo od njega, tem bolj blesti,” je Ines Cergol, urednica zbornika ob 100. obletnici rojstva Alojza Kocjančiča, povzela besede Dušana Jakomina, ki se je tako nekoč izrazil o delu in osebnosti priljubljenega duhovnika in književnika. V Pretorsko palačo je na predstavitev publikacije, ki jo je z veliko požrtovalnostjo in zagnanostjo založilo kubejsko društvo Skala, prišlo mnogo Kocjančičevih znancev, Kocjančičevih nagrajencev, pa tudi njegova dolgoletna gospodinja Milena Vitez. Kot je povedala Tanja Jakomin Kocjančič, so v društvu želeli izdati knjigo na Svetovni dan knjige; naključje, da nosijo slovenski dnevi knjige geslo In vse je mogoče, pa se lepo ujema s podvigom kubejskega društva, ki se je ob 100. obletnici rojstva tako želelo pokloniti sokrajanu in svečeniku besede, kot ga je imenoval Tone Pavček.
Poseben pečat večeru, ki ga je s pozdravom odprl predsednik društva Skala Vojko Udovič, zaznamovala pa sta ga tudi nastopa mlade violinistke Nike Toškan ter Elde Viler, ki je Kocjančiča spoznala že v otroštvu, so vtisnile Kocjančičeve besede. Uvodoma so namreč zavrteli desetminutni radijski intervju s pesnikom, ki ga je leta 1984 za Radio Koper posnela Silva Ferletič, po zamisli Tanje Jakomin Kocjančič pa ga je akademski slikar in oblikovalec Simon Kastelic učinkovito opremil s slikovnim gradivom, fotografijami pesnika, rokopisov in krajev, ki jih je s svojim bivanjem zaznamoval.
“Ko je izšla zbirka, so jo nekateri ocenjevali kot negodno in nepotrebno stvar. Nekateri, celo moji sobratje, ne od tu, ampak iz Slovenije, so jo skoraj ogorčeno zavrnili, češ mi take robe ne rabimo,” se v posnetku Kocjančič spominja odzivov ob izidu prve zbirke Šavrinske pesmi leta 1962. Žal pa, kot opozarja urednica Ines Cergol, Kocjančičevega opusaše domača literarna zgodovina še ni primero ovrednotila in umestila.
MPG