Od mladih z Balkana do Richarda Linklaterja
Kinootoške sobote so običajno programsko najbolj bogate, takšna je tudi današnja, ki med drugim obljublja pregled latinskoameriških revolucionarnih filmov, vzhajajoče filmske zvezde srbskega in črnogorskega filma, cinefilski posladek Gabea Klingerja ter El Rayo, nekakšno špansko različico Resnične zgodbe Davida Lyncha.
Režiserja Richard Linklater (v ospredju) in James Benning v prizoru iz filma, ki govori o njiju, njunem odnosu in prijateljstvu
IZOLA
> Ob 12.30 se bo v Art kinu Odeon zglasilo prvo ime enega najpomembnejših svetovnih festivalov kratkega filma iz Oberhausna Carsten Spicher, ki bo predstavil izbor latinskoameriških revolucionarnih filmov.
V nedeljo si velja ogledati kratkometražni program Drobna ptica, ki je delo selektorja rotterdamskega filmskega festival Erwina Van't Harta. Glavno besedo bo imel mladi beograjski režiser Dane Komljen. V nedeljo se bodo na Kinu Otok še zadnjič posvetili tudi galicijskemu filmu, ki je v letošnjem fokusu.
Ti so odigrali pomembno vlogo v filmski ponudbi njihovega festivala v 60. in 70. letih, ki je bil vse od svojih začetkov (1954) zelo dovzeten za kinematografijo tretjega sveta. Filmski popoldan se bo v Art kinu Odeon nadaljeval v družbi mladega cveta srbskega in črnogorskega filma. Izolo bosta obiskala Ivan Salatić iz Črne Gore ter Stefan Ivančić iz Srbije, ki je film Poletje brez meseca predstavil letos v Cannesu.
Zvečer bo spored Art kina Odeon sklenila Dvojna igra: James Benning in Richard Linklater, s katerim je režiser Gabe Klinger osvojil leva za najboljši dokumentarec na lanski Mostri. Klinger je posnel intimni in profesionalni portret dveh prijateljev; Jamesa Benninga, ki velja za enega od najpomembnejših predstavnikov ameriškega avantgardnega filma, ter neodvisnega ameriškega filmarja Richarda Linklaterja, ki je posnel tako komercialne uspešnice (Pred sončnim zahodom …) kot zelo svojstvene “indie” filme (A Scanner Darkly, Slackers …).
Drevi bo glavno besedo na Manziolijevem trgu prevzel brezposelni Hasan, ki se z edinim premoženjem - komaj delujočim traktorjem – odpravi iz Španije k družini v Maroko. Navkljub temu, da obravnava perečo tematiko socialne bede imigrantov v Španiji, se režiserja Fran Araújo in Ernesto de Nova te lotita na dokaj sproščen in humoren način.
Sklepno dejanje na Manziolijevem trgu pa bo v domeni domačinov Davorina Marca in Elvisa Šahbaza ter “posvojenega” Izolana Parideja di Stefana, ki bodo postregli z avdiovizualnim performansom (cre)AZIONE.
BILJANA PAVLOVIĆ