Od bele risbe k slikoviti podobi

V galeriji Rika Debenjaka so še do konca tedna razstavljena likovna dela Božidarja Teda Kramolca (1922 - 2013), potem se bo razstava preselila v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorico. Kramolc je večino svojega življenja preživel v Kanadi, kamor se je odselil po drugi svetovni vojni in kjer je pred kratkim, tik pred odprtjem pričujoče razstave, umrl.

KANAL > Čeprav se je umetnik še pred kakšnim letom nadejal, da se bo pripeljal iz Toronta v Kanal na odprtje razstave, pa je bilo letos spomladi že jasno, da se zaradi bolezni ne bo mogel udeležiti tega, zanj pomembnega dogodka. V galeriji Rika Debenjaka so naredili izbor različnih del obsežnega opusa iz različnih obdobij, od risb, grafik, monotipij, do slik.

Risbe starejšega datuma pričajo o njegovi izjemni risarski sposobnosti, posebno poglavje pomenijo tiste pretresljive iz koncentracijskega taborišča Gonars. V sliki je sprva delal impresionistično, kasneje realistično. Kustosinja Tatjana Pregl Kobe piše, da je Kramolc namreč tiste vrste ustvarjalec, ki brez težav prehaja od ene izraznosti k drugi. Od krhke, majhne risbe, k sproščeni in gibki potezi na velikih formatih, od bele risbe, k slikoviti podobi. In če smo pred dvema letoma v Gorici in Ajdovščini podrobneje spoznali njegovo risbo, imamo sedaj lepo priložnost za vpogled v njegov slikarski opus.

Božidar Ted Kramolc se je rodil v Podgori pri Šentvidu nad Ljubljano znanemu muzikologu Luki Kramolcu in materi Tolminki. Za slikarstvo ga je navdušil Marij Pregelj na ljubljanski realki, kasneje je eno leto študiral arhitekturo pri Jožetu Plečniku. Ker v Ljubljani še ni bilo akademije, je privatne ure imel pri Božidarju Jakcu, Mateju Strnenu, Marjanu Tršarju. Obiskoval je tudi znamenito Goršetovo šolo risanja. Med vojno je bil dvakrat interniran v koncentracijsko taborišče Gonars. Po vojni sta se z bratom preselila na Koroško, leta 1948 pa v Kanado, kjer je diplomiral na šoli za umetnost Ontario College of art. Veliko časa je bil oblikovalec notranje opreme, ves čas je tudi risal in slikal ter pisateljeval in pesnikoval. Leta 2002 je bila njegova knjiga Tango v svilenih coklah celo nominirana za nagrado Kresnik.

Prvo večjo razstavo v Sloveniji je imel leta 2001, ko so ga predstavili v Celju, Slovenj Gradcu in v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, kasneje tudi leta 2011. V Sloveniji smo ga spoznali po zaslugi raziskovalke umetnosti slovenskih izseljencev, dr. Irene Mislej iz Pilonove galerije, v zbirko katere je Kramolc daroval tudi kar precej svojih del.

V opusu Teda Kramolca vidno mesto zavzemajo njegovi, zares številni avtoportreti, o katerih nam je ob zadnjem obisku dejal: “Ni bilo denarja za model. Naredil sem jih res veliko, tako da nisem niti več gledal fiziognomije, ampak sem se ukvarjal s problemom, kako bi se slikarsko obdelal. Slovenj Gradcu sem daroval 65 portretnih študij. Če boste imeli kdaj priložnost, si jih oglejte. Splača se.”

KLAVDIJA FIGELJ

---