Od renesanse prek punta v prihodnost

Morda si je tudi letošnje oklevajoče poletje dejalo, “kdaj če ne zdaj”, in skupaj s številnimi primorskimi muzejskimi ustanovami in galerijami vse svoje čare razprostrlo na toplo Poletno muzejsko noč.

Odpri galerijo

PRIMORSKA > Vseslovenski akciji so se pridružili mnogi primorski muzeji in galerije, za predstavitev novosti pa so jo izkoristili zlasti v Istri.

V Tolminu je bilo živahno že na ploščadi pred Tolminskim muzejem, od poznega popoldneva do polnoči. Otroci tolminskega vrtca so se v starih oblačilih igrali otroške igre - od Ali je kaj trden vaš most, Gnilo jajce, Abraham ima sedem sinov, Mačka in miš do Kdo se boji črnega moža in drugih. Ker v muzeju letos slavijo 300. obletnico tolminskega punta, so predstavili hrano, kot jo poznajo iz časa punta ter jo ponudili obiskovalcem. Žene iz študijskega krožka pri Posoškem razvojnem centru so ponujale tedanje kmečke jedi, ječmenovo kašo s petršiljem in drobnjakom, žmavs - ječmen na maslu in kuhan na mleku z začimbami, pa kislo smetano s koromačem ali luštrekom, obiskovalci pa so lahko popili ječmenovo kavo ali hruškovo vodo. Na drugi strani so dijaki Biotehniške šole iz Šempetra na mizi imeli hrano višjih slojev izpred tristotih let, denimo zeljno solato z mariniranim govejim jezikom, postrvji file v česnovi omaki z ajdovo rulado s skutinim nadevom ali dušena jabolka z mandljevim nadevom. Tolminski gimnazijci so razstavili zelišča in ponujali čaj, ženske iz študijskega krožka, oblečene v obleke, ki so jih same sešile, pa so prikazovale stara ženska opravila. V notranjosti muzeja so se obiskovalci lahko posedli za gosposko mizo, dijaki srednje Biotehniške šole pa so jim povedali, kakšen je bonton, ki velja ob slavnostno pogrnjeni mizi. Sledil je koncert Tartinijeve glasbe, ki sta jo izvajala David Šuligoj in Tina Grego. Tolminska muzejska noč je razsvetlila nebo na muzejskem nebu Severne Primorske, v svoje prostore privabila tudi ljudi, ki niso običajna muzejska publika in, kar je najpomembneje, pripravila zanimiv in pester program, s katerim so na drugačen, bolj neposreden način, privabili obiskovalce, od najmlajših do najstarejših, in jih uspeli razvedriti.

Afrika, pasulj in pastirji

> V postojnskem Notranjskem muzeju se je s sobotno Poletno muzejsko nočjo odvil večer afriške glasbe, zadnji v nizu dogodkov, ki spremljajo tamkajšnjo razstavo o afriških državah. Tokrat so gostili kulturno umetniško društvo Baobab s plesalko in koreografinjo slovensko-afriških korenin Mašo Kagao Knez, za obiskovalce pa je bila zanimiva zlasti delavnica bobnanja, ki jo je vodil Issiako Sanou. Odkrival jim je afriške ritme z osnovnimi udarci na djembe in dunudne.

V pivškem Parku vojaške zgodovine pa so za obiskovalce vse do polnoči na široko odprli vrata vseh muzejskih zbirk in podmornice. Pripravili so tudi vojaško kuhinjo, v kateri je kuhar Rihard Baša pripravil tipično vojaško jed Jugoslovanske ljudske armade - pasulj.

V Mladinskem hotelu Pliskovica, ki te dni obeležuje desetletnico delovanja, so v soboto odprli razstavo Pastirsko življenje na Krasu. “V besedi, sliki in eksponatih želimo prikazati, kako tesno sta bila še donedavno povezana kraški človek - pastir in kraška gmajna,” je vodja hostla Tom Ločniškar povzel rdečo nit razstave. Pastirsko dediščino so prikazali s prihodom pastirjev na Kras pred vsaj 7000 leti, predstavili glavne elemente kulturne krajine, kot so suhozidi, griže, pastirske hiške, poseben poudarek pa posvetili reševanju problema vode na Krasu z gradnjo kalov, lokev in štirn. Predstavili so tudi avtohtone pasme rejnih živali območja, kot so lipicanec, kraški ovčar, istrska pramenka in sivka, ki so skupaj z ljudmi izoblikovale podobo kulturne krajine, glavno pozornost pa posvečajo življenju pastirja na gmajni. Na razstavi, ki bo kasneje na ogled tudi po šolah, so zato predstavili tudi pozabi iztrgane pastirske igre, pesmi in glasbila ter igrače, s katerimi so si pastirčki krajšali čas.

Ko spomini oživijo

Pritličje palače Apollonio - Zaccaria v Piranu je bilo v soboto pretesno za vse, ki so se udeležili otvoritve razstave Ko spomini oživijo. Z razstavo, ki sta jo z združenimi močmi pripravila društvo Anbot in Pomorski muzej Sergej Mašera (kustosinja razstave je Duška Žitko), so prvikrat v takšni obliki na pogled in občudovanje postavili različna pričevanja o dejavnosti muzejske modelarske in konservatorsko-restavratorske delavnice do leta 1991. V središču pozornosti je delo mojstra Leopolda Belca, desetletja prvega moža restavriranja in ohranjanja izjemne kulturne dediščine piranskega pomorskega muzeja. Po njegovi zaslugi lahko tudi današnje generacije občudujejo zapuščino naše pomorske zgodovine. Čeprav je v pokoju, pa Belec nadaljuje s svojim delom v društvu Anbot in svoje znanje prenaša na druge. Razstava bo na ogled do 28. junija.

Le dobro uro kasneje so v Pomorskem muzeju predstavili projekt Večen Piran o arheoloških najdbah Pirana, ki bo na razstavi zaživel čez dobra dva tedna, prvi obiskovalci pa so lahko že občudovali nedavno odkrite stenske poslikave v obnovljenem pritličju. Poletna muzejska noč se je v Piranu končala s prireditvijo Odprti k morju in ljudem v Tartinijevem gledališču, kjer so predstavili evropski čezmejni projekt Slovenija Italija Openmuseums in večer sklenili s koncertom priznanega violinista Črtomira Šiškoviča, ki je ob spremljali Enrica Continija na violončelu in Luce Ferrinija na čembalu zaigral na dragoceno Tartinijevo violino. Ta je po mnenju Duške Žitko, kustosinje Pomorskega muzeja, najdragocenejši kulturnozgodovinski predmet v Piranu.

Iz preteklosti v prihodnost

Za Koper bi lahko rekli, da je Poletna muzejska noč zbežala iz muzejev in zasedla večji del mesta, saj so na povabilo Pokrajinskega muzeja Koper mestno jedro zavzeli renesančni figuranti, historična oborožena enota, renesančni bobnarji, pihalke fanfar in zastavometalci iz mesteca Piovene Rocchette v bližini Vicenze. Skupina Alfieri della regina je nastala pred dobrimi petimi leti po vzoru drugih srednjeveških italijanskih utrdb. Kot nam je pojasnil predsednik Mario Barbieri je zlasti skupina zastavometalcev, ki štejejo od 14 do 35 let, zamenjala več članov. Gre za ljubiteljsko dejavnost, vadijo dvakrat na teden in na pet vpisanih jih na koncu ostane zgolj eden. A razkošna in glasna parada v ritmu bobnov, med katero so predstavili tudi mečevanje, je predvsem opozarjala na dogajanje v pokrajinskem muzeju, kjer so zvečer slovesno odprli razstavo Renesansa. To je uvedlo kratko predavanje Edvilija Gardine, ki je med drugim povedal, da so na razstavi predstavljeni nekateri kipi, ki so jih leta 1997 s pomočjo restavratorja Petra Malija rešili s Pretorske palače (tam so sedaj replike), kjer so v zadnjih desetletjih zaradi onesnaženosti okolja hitreje propadali kot prej v več stoletjih.

Optimistična popotnica

A če so v muzeju predstavljali preteklost in razmišljali, kako bi z njo oplemenitili sedanjost, so Obalne galerije v koprskih razstaviščih predstavljale bodočnost: v galeriji Meduza so imeli javno vodstvo po nekoliko dopolnjeni razstavi Tip TapIre Niero Marušič (1989), v Loži pa je kustos Andrej Medved predstavil mlado umetnico iz Ljubljane Ano Sluga (1981) in njeno postavitev Transfer. Gre za množično razstavo portretov njenih bližnjih, prijateljev in sorodnikov, ki so nastali na podlagi njihovih fotografij iz družinskih albumov, posnetih pri osmih letih. Ustvarjalka jih je računalniško obdelala v še razpoznavne pikčaste podobe, s čimer med drugim odpira tudi vprašanje sodobnega portreta.

Z manj kompleksnim konceptom, vendar z mnogo entuziazma so v Izoli na muzejsko noč na treh lokacijah odprli razstavni projekt Iz(s)ola Viz(s)ual(e) A.D. 2013. Pod okriljem Društva likovnih umetnikov Insula je svoja dela postavilo na ogled 21 ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so bodisi v Izoli doma bodisi so v njej pustili del srca. “Vizualizacija v podobi oziroma ostalih umetniških delih se dotika marsičesa, prvenstveno pa so tukaj v ospredju medsebojni odnosi, občutenja narave, ustvarjanje estetskega doživetja. Lahko bi rekli, da imamo v delih pred nami večinoma dobro, lepo, optimistično usmeritev. Pozitivna naravnanost pa je vsekakor dobra popotnica za prihodnost,” je prepričan kustos Dejan Mehmedovič. In težko bi mu ne pritrdili.

KLAVDIJA FIGELJ, LORI FERKO, BOGDAN MACAROL, ZLATICA KASAL, MAJA PERTIČ GOMBAČ

---