Oče zombijev prihaja v Trst

Jutri se bo v tržaškem Cinecityju v nakupovalnem središču Torri d’ Europa začela 11. izdaja festivala znanstvenofantastičnega filma Science+Fiction. Med otvoritvenimi filmi se bo odvrtel zadnji tridimenzionalni (3D) filmski izlet Wernerja Herzoga, ki se je odpravil v drobovje jame Chauvet v Franciji. Poseben gost festivala pa bo kultni režiser zombi franšize Noč živih mrtvecev George A. Romero.

TRST> Žanrska usmeritev tržaškega festivala Science+Fiction ni ozko znanstvenofantastična, temveč se smelo spogleduje tudi z žanrom grozljivk in B-filmsko produkcijo. Pred leti so tako gostili Rogerja Cormana, ki slovi kot najproduktivnejši režiser B-filmov vseh časov. V svojem najplodnejšem obdobju (50. in 60. leta prejšnjega stoletja) je v povprečju posnel po devet filmov na leto, rekord pa je dosegel s filmom Mala prodajalna groze (1960), ki ga je posnel v dveh dneh in eni noči. Najbolj pa se je vtisnil v spomin ljubiteljem kratkih temačnih zgodb Edgarja Allana Poea, saj je v 60. letih minulega stoletja ekraniziral Propad hiše Usher, Krokarja, Masko rdeče smrti, Zgodbe groze in še mnoge druge.

Bizarno-grozljivi Romero

Organizatorji, zbrani pod okriljem tržaškega kinematografskega in avdiovizualnega raziskovalnega središča Cappella Underground, se letos lahko pohvalijo še z enim eminentnim gostom, ki je na novo definiral žanr grozljivk. V goste prihaja George A. Romero, ki je v svet grozljivk pripeljal nove kreature - žive mrtvece ali bolj razvpite zombije, ki so v zadnjem času v poplavi (post)apokaliptičnih film-skih scenarijev ponovno zelo v modi. Zombiji so privekali na filmski svet daljnega leta 1968 v Noči živih mrtvecev, ki je bila zmes bizarnega in grozljivega, kar je pozneje postalo prepoznavni znak Romerove zombi franšize.

Slavnemu režiserju bo nagrado za življenjsko delo v soboto podelil italijanski mojster groze Dario Argento, ki je v Italijo pripeljal Romerove zgodnje stvaritve. Vztrajni Romero pa pravkar pripravlja predelavo Argentove mojstrovine Globoko rdeče (Profondo Rosso). Na sporedu pa bo poleg Noči živih mrtvecev še Zora mrtvecev (Dawn of the Dead, 1978), Preživetje mrtvecev (Survival of the Dead, 2009), Dnevnik mrtvecev (Diary of the Dead, 2007) in Romerov najljubši film Martin (1976). V nedeljo ob 16.30 bo organiziran še pogovor z režiserjem.

3D izlet Wernerja Herzoga

Med otvoritvenimi filmi bo tudi zadnji film Wernerja Herzoga z naslovom Jama pozabljenih sanj (Cave of forgotten dreams), kjer se je režiser s kamero podal med najstarejše jamske poslikave na svetu. Herzog se je najverjetneje hitel “zgledovati” pri kolegu Wimu Wendersu, ki je prvi posnel umetniški film v 3D tehniki kot hommagePini Bausch, leta 2009 preminuli ikoni sodobnega plesa. Wendersovo Pino si lahko še danes ogledate v tržaškem art kinematografu Ariston. Jama pozabljenih skrivnosti pa bo ena redkih priložnosti tako blizu videti 3D projekcijo zadnjega dela kontroverznega Herzoga, saj je film preveč specifičen in nezanimiv za slovenske kinoplekse, v slovenske art kinematografe pa bo najverjetneje prišel v 2D verziji.

Vesoljski poleti, troli, Veliki brat

Programski fokus bo tudi na ruski kinematografiji, s katerim želijo obeležiti 50. obletnico poleta Jurija Gagarina v vesolje. Predvajali bodo zmagovalca srebrnega leva na beneški Mostri leta 2008 Papirnati vojak (Paper Soldier) v režiji Alekseja Germana in tako imenovani mockumentarec Prvi na Luni (First on the Moon) Alekseja Fedorčenka, ki velja tudi za prvi ruski izdelek v tem žanru. Mockumentarec je fiktivni dokumentarec, ki se na komično-satiričen način loteva obravnave dogodkov iz bližnje in daljne preteklosti. Fedorčenko v Prvi na Luni pa spregovori o tem, da naj bi Rusi že leta 1938 poslali svojega astronavta v vesolje.

Ne gre pa zamuditi niti norveškega bizarnega mockumentarca, posnetega po vzoru Čarovnice iz Blaira, Lovec na trole (Trollhunter), v katerem se skupina mladcev odpravi raziskovat ta skandinavska bajeslovna bitja. Na sporedu bo tudi filmska upodobitev ene najuspešnejših japonskih mang Gantz/Gantz: Popoln odgovor (Gantz/Gantz: Perfect Answer). Izpostaviti pa velja tudi filmsko inačico Velikega brata, začinjeno z jedrsko vojno, ki nosi naslov Šov mora iti dalje (The Show Must Go On) v režiji mladega zagrebškega režiserja Nevia Marasovića.

Za vse ljubitelje nadnaravnih, fantastičnih in okultnih filmskih izletov bo več kot poskrbljeno, denarnice pa tudi ne bodo preveč trpele. Cena za posamezno vstopnico znaša štiri evre, organizatorji pa ponujajo tudi abonmaje - za tridnevni filmski maraton, ki se bo sklenil v nedeljo, je treba odšteti 20 evrov, študentje pa 15 evrov. Vsi filmi so v originalni verziji in so podnaslovljeni z italijanskimi podnapisi. Celoten program pa je objavljen na spletni strani http://www.scienceplusfiction.org/.

BILJANA PAVLOVIĆ

---