O trpljenju in pogumu prednikov

Vasja Klavora kot izvrstni poznavalec preteklosti severne Primorske, zlasti obdobja soške fronte med letoma 1915 in 1917, v svoji zadnji knjigi Fajtji hrib skozi pripoved številnih udeležencev in na temelju poglobljenega raziskovanja približa srdite spopade v položajski vojni na Komenskem Krasu s Fajtjim hribom v središču.

 Slavko Mlekuž (stoji),  Franjo Klavora (sedi) na spominski fotografiji iz začetka leta 1917, preden je Slavko odšel na bojišče pod Fajtjim hribom. Oba sta bila pripadnika 2. gorskega strelskega polka
Slavko Mlekuž (stoji), Franjo Klavora (sedi) na spominski fotografiji iz začetka leta 1917, preden je Slavko odšel na bojišče pod Fajtjim hribom. Oba sta bila pripadnika 2. gorskega strelskega polka 

TOLMIN > Tam je trpelo in umiralo tudi mnogo slovenskih vojakov, ki so še posebej pogumno branili slovensko zemljo.

Avtor številnih knjig o soški fronti Vasja Klavora se je tokrat osredotočil na bitke na območju od Črnih hribov med Dorn-berkom in Mirnom oziroma med Lipo in Opatjim Selom. Sprožila jih je italijanska armada, ki je med Gorico in Trstom hotela prebiti avstro ogrske obrambne položaje ter prodreti naprej proti Ljubljani, Gradcu in Dunaju. V hudih bojih položajske fronte je umrlo in bilo ranjenih več deset tisoč vojakov številnih narodnosti.

Med njimi so še posebej goreče slovensko zemljo branili slovenski vojaki v avstro-ogrskih uniformah. Med njimi je bil tudi Slavko Mlekuž iz Bovca. “Z žalostno zgodbo o dogodkih na tem nesrečnem hribu Fajtji hrib sem se seznanil že kot študent medicine, ko sem večkrat poslušal pripovedi zvestega očetovega prijatelja Slavka,” pripoveduje Vasja Klavora. Slavko je bil kot 19-letni fant in pripadnik 2. gorskega strelskega polka v teh bitkah ranjen, zaradi česar so mu morali odrezati nogo. “Tam na Fajtjem hribu je bilo hudo, grozno,” je Vasji pred desetletji povedal Mlekuž.

Klavora v uvodnem delu poudarja, da so imeli prav slovenski fantje na tem bojišču verjetno edini prepričljiv motiv, da se morajo bojevati in ne dovoliti napadalcu, da bi za njihovimi hrbti dosegel njihove domove in družine. “Vedeli so, da branijo svojo zemljo in svoj narod. Krvaveli in umirali so na številnih krajih kraškega bojišča od reke Vipave do morja. Špacapani, Volkovnjak, Fajtji hrib, Lokvica, Opatje selo, Kostanjevica, Hudi Log, Sela na Krasu, Flondar in Grmada ostajajo v slovenskem zgodovinskem spominu,” v uvodu piše avtor knjige.

Kot v ostalih knjigah Klavora tudi v tej pripoveduje skozi besede udeležencev bojev. Med njim je bil tudi Ivan Matičič, ki ga Klavora citira: “In Fajtov hrib? Italijanska artilerijska sila je butala vanj leto dni, da je bil ves razoran in razkopan. A je bil tudi izdolben, v globokih in širokih dolbih so tičale obrambne rezerve, kompanije ljudi, ki so bili zmeraj pripravljeni, da nastopijo...” Klavora vabi, naj se obiskovalci povzpnejo do mogočnega pomnika braniteljem slovenske zemlje na Cerju: “Od tu lahko z enim pogledom objamemo vse to ozemlje in se v mislih poklonimo vsem, ki so se bojevali in umrli v času prve svetovne vojne. Spomenik nas opominja tudi na vse, ki so jim sledili ter so se uprli in se bojevali proti fašizmu v času med prvo in drugo svetovno vojno, v narodno osvobodilni vojni in v času osamosvojitvene vojne. Z vrha spomenika je lep razgled daleč na vse strani po ozemlju naše samostojne države.”

Na predstavitvi knjige v Tolminskem muzeju je o spominu na vse te dogodke govoril tudi zgodovinar in Vasjin nečak Marko Klavora. Pri tem je opozoril, da avtorjevo pisanje o prvi svetovni vojni, ki ga je uvedel s prvo knjigo Plavi križ, ni bilo samoumevno: “Spomin je prihajal iz lokalnega okolja, šele pozneje ga je posvojila tudi država. Tako je bilo tudi v primeru nastajanja Kobariškega muzeja.”

Fajtji hrib je že šesta knjiga Vasje Klavora. Po Plavem križu o soški fronti v Posočju je napisal Predel 1809, v kateri se poglablja v avstrijsko francoske spopade na slovenskem ozemlju. Koraki skozi meglo pripoveduje o tolminskem delu soškega bojišča, sledili sta Doberdob in roman Kraljeva gora, ki opisuje boje in premike Langobardov proti ozemlju današnje Italije.

Knjigo Fajtji hrib s 327 stranmi, ki je izšla pri Mohorjevi založbi, je avtor posvetil spominu na svojega očeta Franja Klavoro in njegovega prijatelja Slavka Mlekuža.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano