O iskanju zavesti

Čeprav je marsikdo prepričan, da se v Slovenskem stalnem gledališču Trst pravi absurd trenutno dogaja v zakulisju, bo z nemalo absurda zaznamovana tudi nova gledališka premiera. Režijo enodejank Dvorišče in Koli italijanskega igralca in dramatika Spira Scimoneja je prevzel Marko Sosič.

TRST > Marko Sosič, umetniški vodja SSG Trst od leta 1998 do 2002 in od 2005 do 2009, se na tamkajšnji oder vrača po šestih letih. S sicilijanskim sodobnim dramatikom Spirom Scimonejem se ne srečuje prvič, saj je leta 2010 v ljubljanski Drami režiral njegovo Kuverto.

“Govori v prefinjenih metaforah o sodobnem času, o sodobni družbi, o sodobnem človeku in pravzaprav o iskanju svobode,” je svoje navdušenje nad Scimonejevim delom ubesedil Sosič, ki je avtorja prvič gledal v Zagrebu. “Tam se mi je zgodila svojevrstna katarza. Svet je bil v Italiji kontaminiran z enoumjem viteza (Berlusconija, op.a.), da človek ni vedel kaj bi. Naj gremo v boj? Z gledanjem Kuverte sem videl nekakšen drugačen boj - intelektualni boj, boj gledališča s sodobnim svetom,” razmišlja Sosič in poudari, da so Scimonejeva dela dolgo slonela na Beckettu, na absurdu, ki pa ga počasi opušča.

Kar nekaj ga je vendarle v enodejankah Dvorišče in Koli, ki bosta v prevodu Srečka Fišerja v mali dvorani v petek doživeli slovensko praizvedbo. Vsaka na svoj način spregovori o družbeni nesnagi, ki je nezaželena, a tudi neizogibna. Na dvorišču so zbrani odrinjeni, brezposelni, na kole pa se vzpenjajo tisti, ki bi radi drug zorni kot, v upanju, da bo razkril tudi kaj lepega. “Dvorišče ima Beckettovsko osnovo, a Scimone z metaforami gradi prefinjeno refleksijo sodobnega sveta, česar ni bilo pri Beckettu. Koli počasi zapuščajo absurd in prehajajo v zelo osebno avtorjevo izpoved, kjer pa se znova pojavi naš čas, ta Evropa, preseljevanje narodov, sprejemanje drugega. Ne zgolj v Italiji, avtor govori širše. Pojavi se vprašanje, kjer je po dvajsetih letih enoumja, vračanja k nepismenosti, zavest,” razmišlja Sosič. Meni, da enodejanka Koli govori o tem, da se morebiti “z majhno distanco, četudi se za 20 centimetrov oddaljiš od gnoja, v katerem živimo, še izvlečeš. Ne rešiš se, a se toliko dvigneš, da vsaj nisi brez zavesti”.

Predstavo je ustvarila takorekoč moška ekipa: igrajo Vladimir Jurc, Primož Forte, Romeo Grebenšek in Luka Cimprič, scena je delo Petra Furlana, kostumi Igorja Pahorja, luči je oblikoval Peter Korošič, izvirno glasbo pa je napisal Stefano Schiraldi. V SSG bodo v soboto gostili tudi Scimoneja, ki se bo z občinstvom srečal ob 19.30.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---