Nova sezona novogoriškega filmskega gledališča
Nova Gorica sodi med redka slovenska mesta, ki nimajo redne filmske ponudbe. To neugledno vrzel občasno izpolnjuje filmsko gledališče, ki je, kakopak, zelo dobro obiskano. Abonenti so zakupili tako rekoč celotno dvorano.
Film Mammuth govori o neodgovornem ravnanju delodajalcev pri vplačevanju prispevkov v pokojninsko blagajno
NOVA GORICA> Letos se je število abonentov filmskega gledališča, ki poteka v kinotečnem ozračju male dvorane Kulturnega doma, še povečalo, kar vse priča o potrebi po rednem in kakovostnem filmskem programu, ki pa na Goriškem žal nima ustrezne infrastrukture. Zadnje desetletje ali dve je Nova Gorica na tem področju zaspala, pa čeprav bi se lahko ponašala s zanimivo filmsko tradicijo, ki so jo v to mesto zasejali veliki ljubitelji filma, kot so Silvan Furlan, dolgoletni vodja Slovenske kinoteke, dramaturg in profesor Jože Dolmark, večletni umetniški direktor Slovenskega filmskega festivala, umetnostni kritik Brane Kovič in drugi.
Vzpon avtorskega filma
Program filmskega gledališča letos obsega 18 naslovov, ki jih je izbral Denis Valič, filmski kritik in publicist. “Avtorski film je nenadoma postal svojevrstna popkulturna uspešnica, o čemer zgovorno pričajo podatki o številu obiskovalcev. In medtem ko se komercialni multipleksi bojujejo z upadom občinstva, so v zadnji sezoni predvsem Kinodvor in Slovenska kinoteka, ki domujeta v Ljubljani, v nekaj manjši meri pa tudi druge art kinodvorane in festivali po Sloveniji doživeli občuten porast števila gledalcev.” Tudi novogoriško občinstvo bi lahko ta trend potrdilo.
S programom, pravijo v Kulturnem domu, težijo k čim večji geografski, duhovni, kulturni in tematski raznovrstnosti; ujeti poskušajo duha časa avtorskega filma, predstaviti najnovejše trende na področju formalnih estetskih raziskav in nova avtorska imena, ki že znane teme predstavljajo v novi luči in dodajajo, da je ena temeljnih poslanstev vzgoja (kritičnega) filmskega gledalca.
Prebujeni evropski film
“Za nami je še eno bogato filmsko leto, v katerem je prebujeni evropski film znova razkril svoj izjemni ustvarjalni potencial,” pravi Valič. To se odraža tudi v izboru filmov, saj je iz evropskega kulturnega prostora izbral kar 13 filmov. Trije prihajajo iz Severne Amerike (dva iz ZDA, eden iz Kanade), s po enim delom pa se bosta predstavili še azijska (tajska) in južnoameriška (mehiška) kinematografija.
“A če je bilo to geografsko osredotočenost na evropski kulturni prostor še nekako pričakovati, pa nas je močno presenetila tematska sorodnost del.” Večina se jih namreč loteva širše družbene problematike, pa naj bodo to anomalije znotraj socialnega ustroja družbe ali pa svojevrstni družbeni fenomeni, in ne več toliko k tako ali drugače izjemnim posameznikom. Lep primer tovrstnega dela je na primer francoski Mammuth avtorjev Benoîta Delépina in Gustava de Kerverna, saj nam prek intimne zgodbe posameznika, upokojenega mesarja z nadimkom Mammuth, predstavi širši družbeni problem, nadvse aktualen tudi pri nas - neodgovorno ravnanje delodajalcev pri vplačevanju prispevkov v pokojninsko blagajno. Film bo na sporedu 18. novembra.
Letos prvič je program podprlo tudi ministrstvo za kulturo, mestna občina pa ga podpira že od vsega začetka.
Mammuth bo na sporedu 18. novambra, sledili mu bodo filmi Ču do vi to(Alejandro González Inarritu; Španija, Mehika, 2010), Črni labod (Darren Aronofsky; ZDA, 2010), Dobro srce (Dagur Kári; Islandija, Danska, Nemčija, ZDA, Francija, 2009); Še eno leto (Mike Leigh; Velika Britanija, 2010); Dekle z zmajskim tatujem (Niels Arden Oplev; Švedska, Danska, Nemčija, 2009); Štirje levi (Chris Morris; Velika Britanija, 2010); Lahko noč, gospodična (Metod Pevec; Slovenija, 2011); Namišljene ljubezni (Xavier Dolan; Kanada, 2010); Adžami (Scandar Copti, Yaron Shani; Nemčija, Izrael, 2009); Stric Boonmee se spominja (Apichatpong Weerasethakul; Tajska, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Španija, Nizozemska, 2010), Na sledi očetu, (Debra Granik; ZDA, 2010); Na morje! (Pedro González-Rubio; Mehika, 2009); Kako sem preživel to poletje(Aleksej Popogrebski; Rusija, 2010); Ropar (Benjamin Heisenberg; Nemčija, Avstrija, 2010); Turneja (Mathieu Amalric; Francija, 2010)
KLAVDIJA FIGELJ