Normalno in pravilno ni vedno koristno

La Cecchina ali Nikogaršnja hči je bila v 18. stoletju najbolj priljubljena komična opera v Evropi. Pri nas doslej še ni bila uprizorjena - slovenska praizvedba bo pojutrišnjem na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma, režijske niti pa ima v rokah mlada koprska režiserka Yulia Roschina.

LJUBLJANA > V tokratni produkciji se je Slovensko komorno glasbeno gledališče (SKGG) povezalo z ljubljansko Akademijo za glasbo in balet,Cankarjevim domom in SNG Opera in balet Ljubljana.

Mlada režiserka Yulia Roschina, ki je doslej na oder koprskega gledališča postavila nekaj otroških predstav (Deklica za ogledalom, 2009 in Ribica (in) Meena, 2011), v drugih gledališčih pa tudi avtorske projekte, se je režiranju opernih predstav posvetila po diplomi na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo. S Slovenskim komornim gledališčem je doslej sodelovala že večkrat: predlani je režirala operni enodejanki Težave na TahitijuLeonarda Bernsteina in TelefonGiana Carla Menottija ter komorno opero Ogoljufani sodnik, lani pa so v njeni režiji uprizorili opero za otroke Rdeča kapica.

Komična opera ki jo je skladatelj Niccolo Piccinni (1728-1800) napisal po libretu Carla Goldonija (1707-1793) je v osnovi ljubezenska zgodba, prepletena z nizom komičnih zapletov. Yulia Roschina se je najbolj priljubljene komične opere 18. stoletja lotila kot karikature časa, v katerem živimo. “Soočili se bomo z dejstvom, da ni vse, kar je 'pravilno' ali 'normalno', nujno koristno za posameznika in družbo. Glavna tema, prek katere se gledalci soočijo s temi vprašanji, je ljubezen, saj so odnosi ključ, s katerim najlažje odklepamo vrata v razsežnost univerzalnih sporočil.”

Piccinijeva opera - v ospredju je zgodba o bogatem markizu, ki se zaljubi v revno vrtnarico - je bila prvič uprizorjena v Rimu leta 1760. La Cecchina je kmalu po prvi uprizoritvi sprožila val navdušenja po vsej Italiji: po njej so celo poimenovali meščanske vile in modne trgovine, Piccinni pa je prav s to opero postal najpomembnejši skladatelj komične opere in s svojo nežno melodiko pomembno vplival tudi na mladega Mozarta.

Dirigent opere, ki jo bodo po četrtkovi premieri v Cankarjevem domu, na odru Linhartove dvorane, ponovili še dan kasneje, v nedeljo pa bodo z njo gostovali v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, je Simon Dvoršak. Pravi, da se večina pevcev in orkestrašev tokrat prvič srečuje z opero iz obdobja klasicizma, kar je s stališča izvajalske prakse poseben zalogaj: “Tega najbolj predstavljajo recitativi, ki jih je zelo veliko in imajo ključni pomen za potek zgodbe. Tu je še seveda dejstvo, da je to komična opera, kar pomeni še dodaten izziv za pevce, tako s pevskega kot igralskega vidika.”

V naslovni bosta nastopali Mojca Bitenc in Dunja Tinauer, Lucindo bo pela koprska sopranistka Štefica Stipančević v alternaciji z Ano Dežman, v zasedbi pa je še nekaj glasov, ki jih poznamo iz pop sveta - kot Sandine bo nastopila Eva Černe, Paoluccia pa bo Nuška Drašček Rojko.Dramaturginja opere je Staša Bračič, kostumografijo in scenografijo je izbrala Vasilija Fišer, oblikovalka giba Uršula Teržan, libreto pa je prevedel dr. Henrik Neubauer.MI

---