Nočem zgolj oblikovati predmetov
Na Dunaju so včeraj odprli razstavo, na kateri sodeluje tudi Nina Mršnik, diplomantka londonskega Royal College of Art. Oblikovalka iz Kopra se predstavlja s projektom I hate Chairs (Sovražim stole), v avstrijski prestolnici pa je v okviru programa umetniških rezidenc ustvarjala od začetka aprila. Program umetniških rezidenc za avtorje, mlajše od 35 let, avstrijsko ministrstvo za šolstvo, umetnost in kulturo pripravlja od leta 2009, doslej so gostili ustvarjalce iz 27 držav, Mršnikova pa je prva udeleženka iz Slovenije.
DUNAJ >V razstavišču Bm: UKK (Bundesministterium für Unterricht, Kunst und Kultur) se Nina Mršnik (1982) predstavlja s serijo risb in projektom I hate Chairs.
Razstava, ki so jo odprli včeraj, bo na ogled do petka, potem pa še od 25. in 29. junija, od 10. do 17. ure.
“Kot ilustratorka rišem po opazovanju, kot oblikovalka pa se želim osredotočiti strogo na funkcionalnost. To dvoje si včasih nasprotuje, včasih dopolnjuje,” pravi oblikovalka, ki je razstavljene risbe ustvarila na Dunaju, projekt I hate Chairs pa je tu nadaljevala - z njim se je začela ukvarjati namreč že med študijem v Londonu. “V bistvu moje 'sovraštvo' do stolov izvira iz vprašanja, kakšna je družbena vloga in naloga oblikovalca. Težko se identificiram s tem, da oblikujem zgolj predmete. Menim namreč, da bi morali ustvarjalni ljudje, kar oblikovalci nedvomno so, svoje znanje in moči usmerjati v bolj pereča vprašanja. Današnja družba ne potrebuje novih oblikovalcev stolov. Po moji oceni se mora oblikovalec z lastnim delom učinkovito vključiti v soustvarjanje družbe,” pojasnjuje Mršnikova, ki sicer vodi skupino oblikovalcev, arhitektov in umetnikov Grupa.
Sodelujejo pri projektih, ki spodbujajo socialno podjetništvo, njihov doslej najbolj znan projekt je Gostilna dela v Ljubljani. Ena temeljnih značilnosti Grupe pa je tudi to, da vsaj 80 odstotkov projektov, pri katerih sodelujejo, opravijo prostovoljno, kar pomeni, da zanje niso plačani.
Nina Mršnik je na Dunaju poleg risb ustvarila še dva nova “stola.” In kako se ti pravzaprav rodijo? “Če povem na kratko: opazujem ljudi in nato rišem stole. Ko ni stolov, si ljudje poiščejo kakšno drugo primerno mesto, in sedejo. Izbirajo med travo in betonom, med zemljo in lesom.” Njeni “stoli” so tako pravzaprav risarsko beleženje odločitev ljudi, ki jih sprejmejo v določenem času in prostoru.
MAKSIMILJANA IPAVEC