• Na drevišnjo Noč knjige se bo v 76 krajih po vsej Sloveniji zvrstilo približno 300 dogodkov, povezanih s knjigo
    Na drevišnjo Noč knjige se bo v 76 krajih po vsej Sloveniji zvrstilo približno 300 dogodkov, povezanih s knjigo

Noč, odprta za knjige

sreda, 23. april 2014, 07:44

Drevi se bo razprla Noč knjig. Ta nekomercialni, nevladni in mednarodni dogodek bo v Sloveniji tokrat zaživel prvič, pod svojim okriljem pa združil približno 300 dogodkov, ki se bodo zvrstili v 76 krajih po vsej Sloveniji ter povezal vse, ki se ukvarjajo s knjigo: od Trsta do Murske Sobote.

PRIMORSKA, SLOVENIJA > Knjigarne bodo odprte do 22. ure, podaljšani čas bodo imele knjižnice, s knjigo in ob knjigi pa bo mogoče marsikje tudi “prenočiti”.

V devetih splošnih primorskih knjižnicah se bo danes začela bralna akcija Primorci beremo. Namenjena je spodbujanju branja in rasti bralne kulture med odraslimi, letos pa so jo pripravili že osmič. V devetih primorskih splošnih knjižnicah bodo v branje ponudili 63 knjig slovenskih pisateljev, dramatikov, pesnikov in esejistov. “Smisel projekta Primorci beremo je v ohranjanju in zavedanju o pomembnosti jezika, zlasti branja v maternem jeziku in utrjevanju občutka pripadnosti kulturnemu prostoru,” pravijo organizatorji, ki se pridružujejo Noči knjige. Vrsta prireditev, s katero se bo začela akcija Primorci beremo je vključena v program Noč knjige.

Pobuda, ki bo združila bralce, avtorje in založnike, knjigarnam in knjižnicam pa podaljšala delovni čas, podpira in slavi knjigo in branje ter ju predstavlja kot temeljna gradnika zdrave družbe. Noč knjige je “primer dobre prakse”, ki na svetovni dan knjige in avtorskih pravic že nekaj let živi v Nemčiji in Veliki Britaniji, zadnja leta izjemno uspešno tudi na Hrvaškem. Eden od osrednjih ciljev akcije, ki poteka pod pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco, je nagovoriti vse generacije bralcev ter spodbuditi dvig bralne kulture, pismenosti ter vrednot domišljije in znanja v družbi.

Pobudi založbe Sanje, da bi tudi v Sloveniji pripravili Noč knjige, so se pridružile številne institucije, tudi primorske. “Nas, ki se ukvarjamo s knjigo, je pravzaprav res zelo veliko: od vrtcev, šol, knjižnic, Društva pisateljev Slovenije, sekcije IBBY, ki skrbi za mladinsko književnost pa do založb. Vsem pa je skupno to, da želimo opozoriti na pomen knjige in branja ter ju promovirati,” pravi Ingrid Celestina, vodja koprske knjigarne in založbe Libris in članica pripravljalnega odbora projekta Noč knjige.

Dobiček ali kulturna vrednost?

V dveh desetletjih, kolikor se ukvarja s knjigo, se po mnenju Celestinove v slovenskem knjižnem prostoru vedno bolj izrisuje dilema med komercialno uspešnostjo in kulturno vrednostjo knjige: “Na teh dveh križiščih se iščemo vsi, ki se ukvarjamo s knjigo. Sprašujemo se, kako zadovoljiti oba pola knjige: s tem, da bomo izdajali samo uspešnice, knjiga ne bo preživela, prav tako ne, če bodo knjižnice kupovale samo tiste izdaje, ki jih finančno podpira država.” Ob tem opozarja, da v slovenščini nimamo niti vseh klasik svetovne literature. “Teh del domala ni mogoče kupiti, saj jih v slovenščini imamo največkrat v prevodih, starih po več desetletij. Posamezne naslove je moč kupiti le, ko so uvrščeni v maturitetno branje.”

Elektronska knjiga ne prinaša novih bralcev

Po oceni Ingrid Celestina knjiga pri Slovencih že nekaj časa ni na vrhu seznamu želja. “Tudi družbena vrednost oziroma vloga knjige je bila pred dvema desetletjema drugačna. Takrat je bila okno v svet oziroma v nove svetove, danes ta okna odpiramo s kliki. V zadnjih letih se velikokrat govori o tem, da bo položaj tiskane prevzela elektronska knjiga. Sama pa opažam, da po e-knjigah posegajo tisti, ki že tako ali tako veliko berejo. Elektronska knjiga je sicer nov medij, nova nosilka vsebine, dvomim pa, da bi prinesla tudi nove bralce. Če želiš brati, boš bral - bodisi med platnicami, bodisi naekranu, malo dvomim, da bi nekdo začel brati samo zato, ker dobi bralnik.” Pri tem dodaja, da med bralci oziroma kupci opaža vse manj navezanosti na knjigo. Slovenci si večino knjig, ki jih preberemo, izposodimo, v zadnjih letih pa knjigo doživljamo kot tržno blago, kot nekaj, kar lahko kupimo na vsakem koraku - od bencinskega servisa do nakupovalnih centrov -, tudi po akcijskih cenah. “Zdi se mi, da knjiga ni več del človekovega življenja v smislu, da bi jo imel ob sebi, da človeku ne predstavlja več enega od pomembnih gradnikov njegove identitete,” razmišlja Celestinova, ki meni, da je poslanstvo Noči knjige prav to, da bralcem in kupcem knjigo (spet) približa in ji nameni potrebno pozornost. In to v njenem času: v večeru, ki ob dobrem branju tako hitro zazeha in se potegne v noč.

MAKSIMILJANA IPAVEC

Noč knjige bo na Primorskem ponudila številne dogodke v 14 krajih, od literarnih večerov, srečanj z avtorji do delavnic in koncertov. Program dogodkov je objavljen na spletni strani: http://nocknjige.si/dogodki/


Povej naprej: