Niso odhajali samo Italijani

Milan Rakovac, Marino Vocci in Sandi Volk so o istrskem pisatelju Fulviu Tomizzi spregovorili v treh različnih jezikih. Vendar je bilo sporočilo petkovega večera enoglasno: Istrani, ki so tako kot Tomizza po drugi svetovni vojni prišli na Tržaški kras, so žrtve predsodkov in posploševanja.

Na večeru o pisatelju Fulviu Tomizzi: (z leve) Marino Vocci, Patrizia Vascotto, Milan Rakovac in Sandi Volk Foto: Peter Verč
Na večeru o pisatelju Fulviu Tomizzi: (z leve) Marino Vocci, Patrizia Vascotto, Milan Rakovac in Sandi Volk Foto: Peter Verč

GROPADA > Srečanje sta priredili Skupina 85 iz Trsta in Slovensko kulturno društvo Skala iz Gropade. Na njem naj bi govorili o odnosu Fulvia Tomizze do Krasa, toda razprava se je razširila tudi na druge teme.

Zgodovinar Sandi Volk je v slovenščini obširno spregovoril o množičnem povojnem izseljevanju Istranov in Dalmatincev. Poudaril je, da so pojav zlasti politiki zlorabili v svoje namene, njihovemu posploševanju pa javnost prepogosto nasedla. Po Volkovih besedah na primer ne drži, da so bili begunci zgolj Italijani. Tudi ni res, da sta bila edina razloga za odhod politika in narodnost. Tržaški zgodovinar je spomnil, da je italijanska država včasih nerodno ravnala s pribežniki. Čeprav je njihov prihod v Italijo spodbujala, jih je ponekod pustila na cedilu. Izrabljala pa jih je tudi v raznarodovalne namene, zlasti z njihovim poseljevanjem v slovenske vasi med Trstom in Tržičem.

“Bežali smo pred slovanskim komunizmom. Kam pa nas je dala Italija? Med slovanske komuniste,” je napol šaljivo povedal Marino Vocci, ki je govoril v italijanščini. Nekdanji župan Občine Devin-Nabrežina je govoril zlasti o Tomizzi in obnovil njegovo “lahkotno in zvedavo potovanje” v iskanju stikov z ljudmi. Istrski pisatelj je bil po Voccijevi razlagi neutruden popotnik, ki je od Istre do Furlanije obredel mnogo poti, da bi spoznal svet, ki ga obdaja. Pripadal ni nikomur, želel pa je biti z vsemi.

“Tomizza je bil filoslovanski in filokomunističen,” je dodal Milan Rakovac, ki je občinstvo nagovoril v mešanici hrvaščine, italijanščine in slovenščine. Spomnil se je na prijateljevanje z istrskim pisateljem in na usodno srečanje z njegovo knjigo La miglior vita (Boljše življenje). “Dokler je nisem prebral, sem pisal zmagoslavne verze. Z družino in slavo sem se počutil kot kralj na zemlji. Ko pa sem prebral ta roman, sem izgubil ravnotežje. In tako je tudi prav. V življenju moraš neprestano iskati ravnotežje.”

Občinstvo je postavilo nekaj vprašanj v zvezi z eksodusom. Vsi trije razpravljalci so se strinjali, da je bil ta pojav zelo kompleksen, posplošene razlage pa so žal botrovale številnim nesporazumom. Tomizza je nerazumevanju neutrudno kljuboval. Po istrskem pisatelju, ki je hudi bolezni podlegel pred 13 leti, se imenuje vsakoletni forum, ki bo tudi letos potekal v Kopru, Trstu in Umagu od 23. do 26. maja. Večer v Gropadi, kjer je Tomizza prebil nekaj časa, je bil uvod v letošnjo serijo srečanj.VP


Najbolj brano