Nič patriotizma, gola operacija

Kathryn Bigelow se je v svojem zadnjem filmu 00:30 - Tajna operacija lotila “iskanja” Osame bin Ladna, ameriškega sovražnika številka ena. Tajna operacija je daleč od patriotizma in idealizacije (kot bi to storil kakšen Steven Spielberg). Je surova in realistična epopeja lova na najbolj iskano osebo minulega desetletja.

Kathryn Bigelow je nekakšen Tony Scott med ameriškimi režiserji. Scott je namreč kljub temu, da je ustvaril kar nekaj kakovostnih in polnokrvnih akcionerjev (Top Gun je njegovo najbolj znano delo, mojstrovini iz zadnjega obdobja pred samomorom pa sta Telesni čuvaj in Ugrabitev metroja Pelham 123), ostajal v senci veliko bolj uspešnega brata Ridleya.

00:30 - Tajna operacija (Zero Dark Thirty), ZDA, 2012. Režija: Kathryn Bigelow, scenarij: Mark Boal, igrajo: Jessica Chastain, Chris Pratt, Taylor Kinney, Scott Adkins, Joel Edgerton, Mark Strong, Mark Duplass, Harold Perrineau. Dolžina: 157 minut.

Nekaj podobnega velja tudi za Bigelowovo, ki je v producentski senci svojega nekdanjega moža Jamesa Camerona posnela najuspešnejši film svojega zgodnjega obdobja - Peklenski val (1991). V senci pa je bila preprosto tudi zato, ker je ženska. Za nameček pa se je večinoma še lotevala “akcijskih moških tem”. Veliki met ji je uspel z Bombno misijo, s katero si je prislužila prvega oskarja za režijo in se zapisala v filmsko zgodovino kot prva oskarjevka na področju režije. In od Bombne misije, v kateri se je ubadala z elitnim vojaškim bombnim oddelkom v Iraku, do 00:30 - Tajne operacije ni daleč.

Bigelowova začne s telefonskimi posnetki oseb, ki so bile ujete v newyorških dvojčkih 11. septembra 2001, in takoj pojasni vir svojih informacij. Film je namreč nastal po pričevanjih udeležencev resničnih dogodkov. Nato Bigelowova gledalca vrže v tako imenovano črno skladišče, kjer agenti CIE izprašujejo in mučijo (ne)teroriste. Na teren pošljejo mlado agentko Mayo (Jessica Chastain), ki se je, odkar je nastopila službo pri CII, obsesivno ukvarjala zgolj z Osamo bin Ladnom. Skovala je teorijo, ki se sklada tudi z resničnim potekom operacije CIE (Neptunovo kopje), da bo bin Ladnu prišla na sled prek njegovega osebnega kurirja. Toda da so izsledili kurirja, našli bin Ladnovo pakistansko utrdbo v Abbottabadu in da se je ameriški vrh zedinil glede končne operacije, je trajalo dolgih deset let. Za njegovo usmrtitev pa so potrebovali približno 40 minut, je pricrljujalo iz CIE.

Bigelowova je v svoji režiji zelo suverena, “moška”, skorajda hiperrealistična. V njenem popisovanju dogodkov ni prostora za emocije, patriotske izlive in opravičevanja. Prizori mučenja, ki so šli ameriškim oblastem sila v nos, so šolski primer mučenja, popisanega v Doktrini šokaNaomi Klein. Bigelowovi lahko oporekamo samo nekaj zelo neverjetnih dodatkov, ki zmotijo njen surovi realizem. Malo verjetno je, da bi ameriški specialci strmoglavili s helikopterjem v neposredni bližini bin Ladnove graščine. Še manj je verjetno, da bi v zelo zastraženem ameriškem oporišču v Afganistanu brez pregleda v notranjost spustili tujce, za katere so verjeli, da imajo dobre namene.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano