Nič novega pod (zahodnim) soncem

Festival Guča na Krasu še zdaleč ni (več) le raj za trubače in ljubitelje balkanskih ritmov.Organizatorji, Kulturno-glasbeno društvo Druga muzika, v program uvršča tudi skupine, ki svoj zvok oplajajo z balkanskimi ritmi in so družbeno-angažirane.

Modena City Ramblers so s skoraj triurnim koncertom obnoreli občinstvo v Briščikih    Foto: Maksimiljana Ipavec
Modena City Ramblers so s skoraj triurnim koncertom obnoreli občinstvo v Briščikih  Foto: Maksimiljana Ipavec

BRIŠČIKI > Lani so tako v Briščikih nažigali Gogol Bordello, prejšnjo soboto Dubioza kolektiv, minuli petek pa so zahrumeli zastavonoše italijanskega combat-folka, Modena City Ramblers.

Modena City Ramblers so v svojem, več kot dve desetletji dolgi glasbenem popotovanju, odtis pustili na trinajstih albumih. Zadnjo, dvojno ploščo Niente di nuovo sul fronte occidentale, ki se v naslovu naslanja na znamenit roman Ericha Marie Remarquea, so izdali februarja letos.

5. festival Guča na Krasu se je sklenil sinoči z razglasitvijo zmagovalcev tekmovanja za festival v srbski Guči in koncertom makedonskih trubačev Kočani orkestar. V dveh koncih tedna je ponudil še koncerte Gorana Bregovića, Magnifica, skupine Dubioza kolektiv, Modena City Ramblers, Boban in Marko Marković orkestra, obiskalo pa ga je več kot 10.000 glasbenih navdušencev iz Italije, Slovenije, Nizozemske, Francije in drugih evropskih držav.

Z naslovno skladbo so tudi začeli petkov, skoraj tri ure trajajoč koncert: “Remarque v svoji knjigi govori o vojakih v strelskih jarkih, ki ne vedo, zakaj in proti komu se borijo. In prav to se danes dogaja vsakemu od nas, ki živimo v zahodni družbi: od trenutka, ko se zjutraj zbudimo, razmišljamo le o tem, kako bomo preživeli. Ne vemo, kdo je naš t.i. sovražnik, ne vemo, proti komu se boriti, ne vemo, čemu slediti, da bi živeli v pravičnejši družbi ... Izgubljeni in zmedeni smo. Tako vidimo današnji zahod,” je razlog, zakaj so se na novi plošči odločili nanizati zgodbe o Italiji nekoč in danes, predstavil pevec Davide Dudu Morandi.

Približno 2500 poslušalcem so MRC z nove plošče predstavili še Occupy World Street in È primavera - obe skladbi so napisali v podporo sodobnim uporniškim gibanjem. Zasedba, ki je svoj zvok pred več kot dvema desetletjema začela graditi na irski folk glasbi in je kasneje vanj vpletla še balkanske, klezmer in druge ritme, se v svojih besedilih govori o mafiji, korupciji, fašizmu - o temah, ki se zajedajo v italijansko družbo.

V skladbi El presidente (z albuma Viva la vida, 2004) tako “izrišejo” pronicljiv portret “lika” in načina vladanja Silvia Berlusconija. A kot pravijo, zaradi svoje družbene angažiranosti v Italiji nimajo težav, a tudi podpore ne - na televiziji in radiu njihovi glasbi ne namenjajo prostora. S svojo glasbo ne želijo poučevati, čeprav govorijo tudi o temah, ki jih mladi ne poznajo, recimo o protifašističnem uporu in osvobodilnem boju italijanskih partizanov. Tudi zato so leta 2005 s številnimi gosti (med njimi so bili tudi Goran Bregović, Moni Ovadia, Piero Pelù) posneli ploščo Appunti partigiani, na katero so uvrstili partizanske in sodobne pesmi upora. “Veliko naših politikov nasprotuje praznovanju dneva osvoboditve, 25. aprila, prav tako jih moti Bella Ciao, pravijo, da je komunistična pesem. A to ne drži - ta pesem nima političnega ozadja. Prepevajo jo po različnih koncih sveta: je pesem o svobodi in o boju za svobodo,” je pred koncertom pripovedoval Davide. In Bella Ciao je zazvenela na festivalu Guča na Krasu - čisto na koncu uradnega dela koncerta. A sedemčlanska zasedba iz Modene se z njo ni poslovila od občinstva. To je ognjevito vzklikalo “za še” ... in dobilo še štiri pesmi.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano