“Ni iluzija, ne utopija, je ideal”

Trinajsti Forum Tomizza se je v prostorih Univerze na Primorskem začel matematično. Goste je namreč kot gostitelj najprej pozdravil rektor univerze, matematik, prof. dr. Dragan Marušič, vesel, da univerza gosti prireditev, ki se ukvarja s sobivanjem različnih ljudi in prepričanj.

KOPER>“Ko sem hodil v srednjo šolo in sem reševal matematične naloge, sem naletel na razlago o tridimenzionalnem prostoru. Da bi razumeli, kako nam naša urejenost v tem bivanju onemogoča razmišljanje o tem, da morda obstajajo tudi druge razsežnosti, ki ta tridimenzionalni prostor presegajo, so za primer navedli, kako bi živela bitja v dvodimenzionalnem prostoru in tretje dimenzije ne bi videla. Ne bi videla, kaj se dogaja onkraj njihovega prostora. Tako nekako si predstavljam, da Istra lahko živi svoje polno življenje samo, če živi svoje tri razsežnosti - slovensko, italijansko in hrvaško,” je prepričan Dragan Marušič, ki je hkrati opozoril, da postaja svet vse bolj egoističen, iz njega izginja človeška empatija, čeprav je človek edino bitje, ki je sposobno misliti drugega.

Direktor družbe Primorske novice Leon Horvatič je izrazil veselje, da je družba pod svoje okrilje znova sprejela Forum Tomizza, saj so Primorske novice pomemben dejavnik kulturnega dogajanja v tem prostoru.

Letos se Forum Tomizza ukvarja s temo Pravica: iluzija ali utopija, na katero so v Kopru razpravljali Goran Vojnović, pisatelj in filmski režiser, filozof Predrag Finci, znanstvenica, kulturologinja Mirjam Milharčič Hladnik, hrvaška kulturologinja Marina Biti, pisatelj in režiser iz Trsta Marko Sosič, pisatelj in založnik Nenad Popović, pesnik, pisatelj, prevajalec in novinar Gaetano Longo ter filozof Igor Pribac.

Zagotovo se je bistvu pojma pravičnost v svoji razpravi najbolj približal Igor Pribac. Pravičnost je po njegovem zaželeno stanje, da vsakdo dobi, kar mu pripada. Tako po njegovem mnenju pravičnost ni ne iluzija ne utopija, pač pa ideal. Za ideale pa velja, da ne smejo biti v celoti uresničeni, ker jih s tem izgubimo.

“Že od antike dalje razumemo pravičnost na eni strani kot vrlino posameznika - to je individualna pravičnost, in na drugi strani kot vrlino družbe - to je socialna pravičnost,” je v svojem referatu opozorila Mirjam Hladnik Milharčič.

Predrag Finci ni neposredno razmišljal o pravičnosti, veliko bolj se je njegov referat dotikal nepravičnosti in nasilja oblasti nad človekom.

“Bolj kot se mogočnik zaveda kratkotrajnosti svoje moči, tem bolj jo krčevito grabi,” opozarja Finci. “V sami moči pa obstaja nekaj nestvarnega, nepomembnega, nekaj lažnega in namišljenega. Stvarna je samo, dokler traja njena kratkotrajna moč. S tem seveda ne želim trditi, da vsak od nas ne občuti trajnih posledic: v miru prikritega, v vojni pa odkritega političnega nasilja. A vendar je osupljivo, kako se brez napora kmalu ne bomo več spomnili imen mnogih, ki danes barantajo z našo usodo, medtem ko vse tisto, kar razglašamo za privid in slabotnost - kot so nežnost, ljubezen, pesem - ostaja trajno vpisano v naše bitje, ker daje smisel našemu obstajanju.”

Predrag Finci se je na Forumu Tomizza tudi posebej zavzel za avtonomnost filozofije in umetnosti.

Zelo ostro pa se je političnega trenutka lotil Marko Sosič. “Ali ni to, kar beremo v nekaterih izjavah slovenskih ministrov, še posebej hibridnega kulturnega megaministrstva, katerega samostojnost so nam mnogi v svetu zavidali, tudi odraz poskusa, da bi se ljudi postopoma, a seveda ne preveč počasi, povrnilo skoraj na raven nepismenosti in tako v državi ustvarilo idealen prostor za demagogijo, manipulacijo in populizem najslabše vrste.”

Sosič je prepričan, da se ima človek pravico temu upreti, čeprav se danes kdaj zdi, kakor da je za mnoge možnost, da jo uveljavi, postala le iluzija.

MAJDA SUŠA

---