Ni dovolj je v živo ravno prav
Še en koncert, ki bi ga moralo videti in predvsem slišati več ljubiteljev dobrega rocka! Z dvema električnima kitarama, basom in bobni je mogoče delati čudeže, je predsinočnjim v manjši dvorani Kina Šiška v Ljubljani potrdil portoroški bend Eskobars in svoj drugi album Ni dovolj predstavil maloštevilnemu, a zato toliko živahnejšemu občinstvu.
Eskobars so (z leve) kitarist Teo Collori, bobnar Bogdan Sojič, pevec in kitarist Jure Lesar ter basist Rok Druscovich
Foto: Andraž Gombač
LJUBLJANA
> Več poslušalcev je pripotovalo s Primorskega, kajpada zlasti iz Portoroža, kjer se je pred petimi, šestimi leti rodil bend Eskobars. V njem so se sprva bratili pevec in kitarist Jure Lesar, bobnar Bogdan Sojič in basist Rok Druscovich, kasneje pa se jim je pridružil še odlični kitarist Teo Collori in na odru dobrodošlo okrepil pesmi s prvenca, preprosto imenovanega Eskobars.
V Kinu Šiška je bendu prisluhnil tudi Peter Lovšin: “Eskobarse sem prvič slišal v portoroškem Kanela baru in jih kmalu zatem povabil na svoj koncert v Križankah. Takoj sem opazil, da so bend s svežim pristopom. Z novo, drugo ploščo merijo zelo visoko, na njej je kar nekaj potencialnih hitov. In v živo so res izvrstni! Prej so bili up rokerske scene, zdaj pa so že resni igralci.”
Novi, drugi album Ni dovolj, ki je prav tako izšel pri založbi Dallas in pod katerega se je kakor že pod prvenec podpisal producent Dejan Radičevič, potrjuje, da se kitarski stampedo v slogu indie rocka zmore zelo lepo ujeti s slovenščino. Medtem ko je prvenec premogel kompleksnejša in morda tudi zanimivejša besedila, drugi album odlikuje čvrstejša, prijetno surova glasba, s katero kvartet podžiga prav nič osladne, temveč trezne ljubezenske izpovedi, ganljiv nagovor prijatelju, ki se je izgubil v svetu drog in zataval daleč od sveta glasbe, čisto drugače, veliko krepkeje, pa v novi preobleki zazveni tudi Potnik, ena močnejših pesmi s prvenca, prepredena z eksistencialnimi vprašanji.
Res je, novi album je trši od prejšnjega, a Eskobars so še zmeraj najmočnejši v živo, na odru, kjer nažigajo strastno, ognjevito, ne da bi jih omejevala skopo odmerjena minutaža potencialne radijske uspešnice. Podprta z ritmom, ki ga pleteta bobnar in basist, se malce bolj zadržani Lesar in podivjani Collori živahno zapletata v zelo okusne visokokalorične kitarske dialoge, kakršnih na albumu zlepa ne slišiš.
Da bi nova zbirka proti koncu ne zdrvela prehitro, poskrbita akustična ljubezenska Tri pike in pa večglasna bodrilna Bele zastave - zaradi nje bodo Eskobarsom bržkone očitali komercializacijo, se je Lesar namuznil v Šiški.
Novo zbirko je tovarišija sinoči predstavila še v Mariboru, drevi jo bo v Mladinskem in multimedijskem centru Mink v Tolminu, naslednjo soboto, 3. maja, v Gledališču Tartini v Piranu, na 69. obletnico uradnega konca druge svetovne vojne, 9. maja, pa še v partizanskem Črnomlju. ANDRAŽ GOMBAČ