Nežno, tesnobno ... in izbrušeno

Predsinočnjim so v Gledališču Koper slavnostno podelili tantadruje - nagrado za igralski dosežek je prejela novogoriška prvakinja Helena Peršuh, tantadruja za predstavo Kraljica mati, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj in koprskega teatra, za življenjsko delo pa Katja Pegan, režiserka in direktorica Gledališča Koper.

KOPER > Še preden so podelili tantadruje, s katerimi koprsko, tržaško in novogoriško gledališče vrednotijo svoje delo, so pod streho Primorskega poletnega festivala najprej uprizorili Mikve. Dramo o nasilju nad ženskami v ortodoksni judovski skupnosti je napisala v Londonu rojena in v Izraelu živeča Hadar Galron.

Ženske premorejo veliko moči, govorijo tako prizori v predstavi kakor dosežki tiste, ki jo je v madžarskem Novosadskem gledališču režirala - Katja Pegan je prejela tantadruja za življenjsko delo. “To je nagrada koprskemu gledališču. Tako jo čutim,” je dejala v intervjuju, ki smo ga objavili v četrtek.

Nekatere imajo premalo ponovitev

Na slovesnosti, ki so jo povezovali koprski igralci, je zbrane pozdravila Vesna Jurca Tadel z ministrstva za kulturo, sledilo je poročilo žirije za dosežke v minuli sezoni, ki so jo sestavljali Matej Bogataj, Marij Čuk in Vojko Belšak.Predstave so si ogledali v živo ali le na posnetkih, saj so nekatere imele samo nekaj ponovitev. “Zdi se nam, da je to posledica zmanjšane skrbi gledaliških hiš za postprodukcijo,” so zapisali. Zaznali so tudi potrebo po razširitvi nagrad na neigralske gledališke poklice: na avtorje glasbe, scenografe, kostumografe, oblikovalce luči ...

Nagrado za igralski dosežek je Helena Peršuhprejelaza igro v Cocteaujevem Človeškem glasu. Monodrama, uprizorjena na malem odru SNG Nova Gorica, odzvanja “kot subtilna psihološka refleksija o izgubi, koncu ljubezenskega razmerja, upanju in zlomu”, ocenjuje žirija. Igralka je “izostrene lege suvereno obvladala s tenkočutno interpretacijo vse do točke, ko deziluzija napolni prostor in se v čustvenem zaledju pokaže nemoč”. Njena igra je “tiha in uravnotežena, artikulirano in jasno nas sooča z izgubami in njihovimi posledicami”.

Igralka se je zahvalila partnerju pri predstavi, tonskemu mojstru in oblikovalcu zvoka Stojanu Nemcu, režiserki Ajdi Valcl ter umetniškemu vodji in prevajalcu Marku Bratušu, ki ji je zaupal vlogo. Sprva jo je zavrnila, ob žanru monodrame so jo obhajali dvomi: “Veseli me, da sem jo le sprejela in da se je nežna, subtilna predstava dotaknila gledalcev. Lepo je, da v tem hrupnem času lahko zaživi tudi nekaj takega.”

Vrhunski spopad

Tantadruja za predstavo v celoti je prejela Kraljica mati Italijana Manlia Santanellija. Dramo je režiser, scenograf in koreograf Damir Zlatar Frey postavil na stisnjen, klavstrofobičen oder, na prizorišče zaostrene drame med materjo in sinom, ki jo izbrušeno in intenzivno preigrata Nataša Barbara Gračner in Aleš Valič, v utemeljitvi poudarja žirija: “Ona je vzvišena in posedovalna, zazrta v preteklost in lastno zlagano veličino, in igralka ji da ob prežeči hudobnosti tudi pridih bolečine in strahu pred lastno vse bolj neizbežno končnostjo, kar njeno vlogo obarva s tragičnostjo. Sin je v podrejenem položaju, tudi telesno pokrčen in ji vrača po najboljših močeh iz te obrambne drže, rezultat pa je silovita, v izraznih sredstvih premišljena, do roba napeta in intenzivna uprizoritev.”

Ustvarjalci pravijo, da je bilo naporno, a ujeli so se in uživali. Zlatar Frey in Valič sta stara znanca, režiserja pa je zdaj navdušila še Nataša Barbara Gračner: “Sodelovanje s Štefanijo Drolc me je zaznamovalo za vse življenje, po njej pa je prva velika igralka, s katero sem imel čast delati, Nataša.”  

---