Nezamenljive Podobe knjig

Ilustratorka Tina Volarič iz Mosta na Soči in oblikovalka Jerneja Rodica iz Hrpelj na razstavi Podobe knjig v Knjižnici Kozina nazorno prikažeta čarobnost knjig, kakršnih njihove elektronske različice ne zmorejo ohraniti.

KOZINA> Avtorici razstave je združila Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi, ki je lani izšla pri založbi Sanje, kjer sta se spoznali. Jerneja je za založbo, kot sama zatrjuje, knjige likovno preoblačila, Tina pa lovila za repe pravopisne škrate in zgodbe upodabljala. Ustvarjalnost sta končno združili pri omenjeni slikanici, rezultat skupnih naporov pa se je pokazal že na lanskih Slovenskih dnevih knjige, kjer je delo prejelo nagrado za najlepšo knjigo za otroke in mladino.

Oblikovalkain diplomirana likovna pedagoginja Jerneja Rodica, sicer domačinka iz Hrpelj, v knjižnici razstavlja knjižno opremo del, ki sta jih založili Založba Sanje in Mladinska knjiga. Med njimi so tudi platnice, ki so ravnokar razstavljene na 5. bienalu vidnih sporočil Slovenije v Narodni galeriji, kjer so prejele priznanje odličnosti. Večina razstavljenih knjig je uspešnic, kakršni sta Kradljivka knjig Markusa Zusaka in Guernseyjsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov Mary Ann Shaffer in Annie Barrows (obe založba Sanje, 2010), njeno pa je tudi oblikovanje izvrstnega izbora Andreja Rozmana Roze Izbrane rozine v akciji (Mladinska knjiga, 2010).

Ilustratorka Tina Volarič, doma iz Mosta na Soči, je diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, ki pripravlja magisterij o sodobnih interpretacijah norčevskih likov v ljudskem lutkarstvu. Sodeluje z založbo Sanje, Študentsko založbo in Založbo Piano kot lektorica, redaktorica, prevajalka, kolumnistka in ilustratorka. Ilustrirala je Zgodbe iz Posočja v sodelovanju s Tolminskim muzejem. V kozinski knjižnici razstavlja originalne ilustracije iz nagrajene slikanice, o kateri je ob nagradi žirija zapisala, da gre pri avtoricah za ”simbiozo ilustracij in angažirane tipografske obdelave, za homogenost likovnega vtisa in raven ilustracij, ki niha med dobro in odlično ter celo pogumno”.

Čeprav to najbrž ni bil namen razstave, pa pogled na ilustracije Tine Volarič in oblikovanje opreme knjig Jerneje Rodica zazna pomen, ki ga poleg vsebine nedvomno ima tudi predmetnost knjižnega dela. Da sta podoba in knjiga na nek način nerazdružljivi, meni tudi knjižničarka Patricija Dodič: “Razumeti dvojino, ki se nam velikokrat zdi preveč samoumevna, spoj podobe in teksta, spoj golote in oblačil, pa četudi govorimo 'le' o knjigah. Pa morda je tu še želja predstaviti grafično oblikovanje knjig. Slednje je nam navadnim smrtnikom, pa četudi večkrat dnevno božamo knjige, dokaj neznan poklic. Področje knjige kot umetniškega objekta pripelje do oblikovanja pravih, tiskanih knjig, s katerimi se bralci neprestano srečujejo. Če knjige oblikuje domačinka, toliko bolje - vredno jo je predstaviti v domači knjižnici, domačim bralcem.”

Tako ilustracije Tine Volarič kot likovna oprema Jerneje Rodica so tudi po v Kozini razstavljenem gradivu sodeč tista nadgradnja literarnih del, zaradi katere je branje tiskane knjige še vedno nezamenljiv užitek. Tako kot so nezamenljive podobe knjig, ki jih (so)ustvarjata. Razstava bo na ogled do konca leta.

MPG

---