Navdih ob sončnem zahodu

Bodoči skladatelj Anej Černe je, tako kot večina primorskih glasbenih ustvarjalcev, zaljubljen v vokal in genialnost poezije Srečka Kosovela. Občuduje pa tudi morje. Če je le-to nekje v Dalmaciji in ob njem zapoje še Oliver Dragojević, je navdih za novo skladbo zagotovljen. Misli in note večinoma tke v tihotni noči.

Anej Černe
Anej Černe 

LOKOVEC > Danes 19-letni študent prvega letnika kompozicije (v razredu profesorja Dušana Bavdka) in glasbene teorije na ljubljanski Akademiji za glasbo je mladi primorski skladateljski up, saj so njegove skladbe že doslej doživele kar nekaj uspešnih izvedb. V eni najdaljših vasi v Sloveniji, tam na odmaknjenem robu Banjške planote, je zorelo otroško in mladostno zanimanje za glasbo Aneja Černeta. Obzorja sta mu v Glasbeni šoli Nova Gorica poskušala najprej razširiti učitelja klavirja Dimitrij Rejc in AleksandraPavlovič, a brez vidnejših uspehov: “Vadbe klavirja preprosto nisem maral in mi tudi danes ne predstavlja prav nobenega užitka. Vedno sem raje na klavirju iskal nove zvoke, vanje poskušal prenesti svoje občutke, kajti posluh mi je bil vedno pomembnejši od same tehnike,” pripoveduje Anej, ki se je nato jazz klavirja in improvizacije učil pri Marijanu Mlakarju in tedaj tudi že zaslutil kompozicijski talent. Medtem ko je bil dijak Gimnazije v Novi Gorici, je svoje skladateljske vzgibe intenzivno preverjal pri Patricku Quaggiatu in Ambrožu Čopiju ter se kot zborovodja izpopolnjeval pri Davidu Bandlju, Mateji Černic, Ambrožu Čopiju in Stojanu Kuretu. Leto dni je bil nadomestni zborovodja Pevskega zbora novogoriške gimnazije, ustanovil in vodil pa je tudi Vokalno skupino Sozvočja. Te mladostne izkušnje z zborovskimi sestavi je februarja leta 2011 prvič prelil v resnejšo skladbo Jesensko jutro za mešani zbor na besedilo Neže Maurer. “Skladba je nastala kot plod sodelovanja v Čezmejnem goriškem zboru Primož Trubar, v katerem sem kot pevec veliko sodeloval z Davidom Bandljem. Pesem je bila nato večkrat izvedena,” se spominja Anej, in dodaja: “Vokal je za človeka najnaravnejši instrument, zato me je od vedno fasciniral. Zborovska sozvočja so me vedno navduševala in sam si tudi vsa instrumentalna dela predstavljam v spevnih vokalnih linijah.”

Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in pri svojem delu dosegajo vidne uspehe doma in v tujini. Gosta tokratne istoimenske radijske rubrike v oddaji Glasbeni abonma, ki je na sporedu drevi ob 20. uri, Sandi Vrabec, akademski glasbenik, profesor klarineta, ki je z novim šolskim letom postav v.d. ravnatelja Glasbene šole Nova Gorica, in Aljoša Košuta, pobudnik nove Šole za glasbo in umetnost Ozlinka v Ozeljanu pri Šempasu.

Skladateljskemu prvencu so sledile Sanje za godalni orkester in flavto, samospev za tenor Razmišljujoč, Mariae Virginis: Ave Maria, Ave, dulcissima Maria za moški zbor (z možnostjo spremljave z violino), Faeles za komorno zasedbo, Tiger in Učna muha za otroški zbor, Sredi noči za ženski zbor, priredbi ljudskih O, le pridi in Dekle na vrtu in Dva angelska speva (pravoslavna liturgija) za mešani zbor. Kar nekaj teh skladb so izvedli različni vokalni sestavi, med njimi tudi PAZ Vinko Vodopivec in Komorni zbor Grgar, nekatere so tudi že izšle pri slovenski založbi Astrum. “Verjetno sem, za razliko od ostalih skladateljev najmlajše generacije, malce starokopiten, saj moje skladbe še vedno nastajajo s pomočjo svinčnika in le občasno tudi klavirja. Računalniški program pa uporabljam zgolj za lepši zapis skladbe. Tudi moji izbrani skladatelji, Sergej Rahmaninov, Giuseppe Verdi, Ennio Morricone najbrž razkrijejo mojo glasbeno usmeritev, ki pa je zagotovo še najbolj pod vtisi glasbenega snovanja Lojzeta Lebiča, Pavleta Merkùja, Ambroža Čopija in Patricka Quaggiata,” še pripoveduje Anej, ki nam zaupa tudi, da je njegov najljubši pesnik Srečko Kosovel in da so v njegovem repertoarju lahkotnejše glasbe nekatere skladbe Parnega valjaka in obilica pesmi Oliverja Dragojevića: “Ker me spominjajo na hrvaško poletno obalo, ta pa mi predstavlja nek ideal bivanjskega prostora. Sam namreč živim s tokom, brez velikih pričakovanj. Če mi je nekaj dano, bom to tudi poskušal izkoristiti, nikoli pa ne izsiliti. Prav sedaj se, denimo, neizmerno veselim, ker bodo nekatere moje skladbe doživele izvedbe vrhunskih sestavov, kot sta ženski komori zbor ČarniCe in APZ Univerze na Primorskem.”

TATJANA GREGORIČ, Radio Koper


Najbolj brano