Navdih glasbenega srca

V Črnem kotu v Kosovelovem domu je na ogled razstava umetniške skupine Kolektiva. Ob svojem prvem obisku na Krasu se predstavljajo s projektom Skrivnostno srce, ki ga je navdahnila fascinantna posmrtna usoda srca skladatelja Frédérica Chopina.

SEŽANA > Frédéric Chopin je priznan kot največji poljski skladatelj v času romantike in eden najpomembnejših svetovnih pianistov. Umrl je leta 1849, star 39 let v Parizu, kjer je tudi pokopan, na njegovo željo pa so srce odstranili. Njegova sestra ga je pretihotapila v Varšavo, kjer so ga v hermetično zaprti kristalni posodi, shranjenega v alkoholu, pokopali pod stebrom v cerkvi Svetega križa. Tu je bilo do leta 1944, ko je bila cerkev in večina mesta porušenega, srce pa je pomagal ohraniti nemški esesovski general, ljubitelj Chopinove glasbe.

“V letu 2010, ko je bila 200. obletnica Chopinovega rojstva, smo dobile povabilo tudi iz Poljske, in sicer v okviru širšega mednarodnega projekta Posebni prostori v mestu, katerega poslanstvo je izpostaviti manj vidne in bolj intimistične zemljevide izbranih mest kot alternativo uradnim zgodovinskim in turističnim zemljevidom,” sta povedali ustvarjalki Vesna Bukovec in Metka Zupanič. Skupaj z Lado Cerar - vse tri so v letu 2002 zaključile študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in še istega leta začele skupaj delovati, formalno skupino Kolektiva pa so ustanovile leta 2008 - so do sedaj pripravile 11 samostojnih razstav ter sodelovale na 23 mednarodnih skupinskih razstavah po Evropi in drugih celinah. V Varšavi je Kolektiva objavila mednarodni natečaj za kratko zgodbo o skrivanju in reševanju Chopinovega srca, razstavo nagrajenih prispevkov pa obogatila z velikim napihljivim srcem ob Chopinovi glasbeni podlagi. Na tokratni razstavi v Kosovelovem domu je do konca februarja na ogled impresivna skulptura srca s postavitve v Varšavi ter odlomek zmagovalne zgodbe.

“Vse skupaj smo umestili v Črni kot, ki je od lani jeseni postal razstavišče Kosovelovega doma za sodobno umetnost. Prednost dajem zlasti mlajšim avtorjem; tu imajo možnost predstaviti javnosti svoja aktualna, dobra, drugačna, še ne videna dela, ki neredko posegajo v sfero novih medijev,” je koncept Črnega kota opisala njegova kustosinja Mojca Grmek. Od septembra sta se v Črnem kotu že zvrstili Ana Čigon iz Štanjela s Kratkimi videi o malih uporih in Ljubljančanka Nataša Stušek z vrtom s sadikami avokada in prikazom sprehoda lune v eni noči. “Do poletja pridejo na vrsto še tri video inštalacije, s katerimi se bodo predstavili Aprilija Lužar iz Kočevske Reke in dva Primorca - Tilen Žbona iz Kopra in Leon Zuodar iz Postojne,” je Grmekova napovedala še nove razstave.

BOGDAN MACAROL

---