Natis neizgovorljivega
Rojstvo vsake knjige je praznik. Danes bolj kot kdajkoli. Ta teden je vsaj pet razlogov za praznovanje predstavila koprska založba KUD AAC Zrakogled, ki je v sodelovanju z Društvom 2000 na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavila svoje knjižne novosti: tri prozna dela in dve pesniški zbirki. Vse zaznamovane z Mediteranom.
Na tiskovni konferenci so knjige zbirke Helia in Mobilizacije predstavili (z leve): prevajalci Sonja Polanc, Gašper Malej in Urban Belina ter pesnika Taja Kramberger in Blaž Gracar Foto: Maja Pertič Gombač
Kot je na tiskovni konferenci povedal Gašper Malej, urednik zbirke Helia, ki jo skupaj izdajata Društvo 2000 iz Ljubljane in KUD AAC Zrakogled iz Kopra, zbirka v grščini poimenovana po soncu, skrbi za kakovostno prevodno literaturo, ki nastaja v mediteranskem prostoru.
“Živimo v času, ko sta tako prevodna kot izvirna slovenska knjiga pri subvencijah odrinjeni na stranski tir. Le 9 odstotkov vseh knjig subvencionira Javna agencija za knjigo, vse ostalo založniki sami, in to pretežno mali založniki. Zato je povezovanje manjših založb in pobud edina možnost, da lahko zagotovimo bogato knjižno produkcijo. Že pred leti sem si želel, da bi mediteranski prostor, ki so ga meje še nekoliko bolj razdelile, povezali vsaj na kulturnem, prevajalskem področju, tako da smo v tem slogu pripravili tudi nekaj številk Revije 2000, in tako se je tudi pri Gašperju Maleju porodila ideja, da bi v Kopru zasnoval društvo, ki bi nekega dne lahko skrbelo za založniško dejavnost z literaturo prav s tega sredozemskega območja,” pravi Peter Kovačič Peršin, urednik založbe Društvo 2000.
Prva knjiga v tej zbirki je roman Leica format Rečanke Daše Drndić, ki je izšel že lani. O njem smo že obširno poročali, saj ga je založba novembra predstavila tudi na literarnem večeru z avtorico na koprskem sedežu Primorskih novic. Prevajalka Sonja Polanc je tokrat poudarila, da čeprav se Drndićeva napaja iz poetike postmodernizma in v tem pogledu pri njej ne gre za enostavno branje, saj “je provokativna, tudi neprijetna, neposredna, brez dlake na jeziku”, so na doslejšnjih predstavitvah ugotovili, da ima velik krog bralcev.
Gašper Malej pa je s svojim prevodom romana Nelide Milani (1939) Skrajni rob grebena poskrbel za prvo knjigo priznane istrske pisateljice iz Pulja, ki ustvarja v italijanskem jeziku, svoja prva dela pa je izdala pri uglednih italijanskih založbah. Po besedah prevajalca so v knjigi zbrane zgodbe, ki “skušajo v najširšem smislu zajeti istrsko življenje”. Zaradi želje po ohranjanju zaznamovanosti jezika z istrsko-beneško govorico pa je bilo prevajanje poseben podvig, pri katerem je prevajalcu pomagala tudi svetovalka za narečje Andreja Kalc. Spremno besedo k delu, v katerem avtorica “potegne lok med istrskimi generacijami, ne da bi zato pisala arhaično literaturo, ki bi se ustavila v času”, je prispeval koprski literat Marco Apollonio.
Tudi roman Skok malteških delfinovFrancisa Ebejerja (1925-1993) črpa iz mediteranskega prostora, saj je avtor priznani malteški literat, ki je zlasti za svoje drame prejel številne pomembne nagrade. Po besedah prevajalca Urbana Beline je “v ospredju romana zgodba o uporu kmetov in ribičev v vasi, v kateri želi bogat gradbinec graditi pristanišče”. Delo, ki ga zaznamuje tudi malteško ljudsko izročilo, tako kot mnoga druga Ebejerjeva dela, govori o skrbi za okolje. Obširno spremno besedo je napisala Sonja Zlobko.
Prevajalka Sonja Polanc, s še svežimi vtisi z gostovanja na nedavnem beograjskem srečanju prevajalcev, je posebej opozorila, da se v slovenskem založništvu prepogosto dogaja, da umanjkajo kakovostno uredniško, lektorsko in prevajalsko delo.Kot tak primer je izpostavila nedavni izid Drndićine Canzone di guerra (Celjska Mohorjeva) v prevodu Đurđe Strsoglavec.“S slabim prevodom avtorja izženemo,” je prepričana.
Povsem drugačen je značaj nove zbirke Mobilizacije, ki jo Zrakogled izdaja sam, saj bo zbirka namenjena prodornim domačim avtorjem, rdeča nit, ki jih povezuje, pa je angažirana družbena nota. Prvi dve knjigi sta pesniški zbirki.
Štirijezična zbirka MobilizacijeTaje Kramberger, po kateri se nova zbirka imenuje, je pravzaprav ponatis iz leta 2004, a takrat ni bila v redni prodaji. Pesnica, ki za leto dni odhaja v Francijo, pravi, da je po prvih dveh zbirkah v njej prvič uporabila pesniško govorico, od katere več ni odstopila. Za “spoj intelektualnih spoznanj in doživetega”, kot ga sama opredeljuje, je značilen izjemen družbeni angažma in skorajda boleča refleksija. Naslovna pesem Mobilizacije pa je bila doslej prevedena v 30 jezikov.
Novinec na literarnem prizorišču je Blaž Gracar, ki pa s svojim pesniškim prvencem Lahko si jabuka prinaša razorožujočo svežino. Avtor slednje pripisuje tudi dejstvu, da prihaja iz Izole, kjer “ni posebnega literarnega utripa”, a niti iz njega izvirajočih mrež in omejitev. Čeprav se posveča tudi filmskemu in glasbenemu ustvarjanju, je za poezijo Gracar prepričan, da “v njej lažje izraža neizgovorljivo”.
MAJA PERTIČ GOMBAČ