Naredimo nekaj skupaj

Moderna galerija vsaka tri leta pripravi pregled aktualnega dogajanja na področju sodobne umetnosti v Sloveniji. Za tokratno kuratorko so izbrali Natašo Petrešin-Bachelez, ki je trienale označila z besedo prožnost, vsebinsko pa z recesijo in angažirano civilno družbo.

LJUBLJANA > V Muzeju moderne umetnosti na Metelkovi se tako do 29. septembra predstavlja 40 umetnikov in 15 zavodov.

Nataša Petrešin-Bachelez je v Parizu delujoča slovenska kuratorka z dobrimi mednarodnimi referencami.

Za osrednji koncept trienala je izbrala ”rezilientnost” ali prožnost, ki po njenih besedah zaobjema raziskovanje vzajemne soodvisnosti, so-gradnje, politične in ekološko-družbene umestitve v svetu, ki je v neravnovesju in povzroča čedalje težje pogoje za življenje. Ta koncept se je v zadnjih nekaj letih pojavil kot nadgradnja globalne naravnanosti k razvoju trajnosti v družbah globalnega Severa.

“Na trienalu so v analogiji s tem konceptom izpostavljene skupnostne, umeščene, participatorne, performativne, arhitekturne, družbene, državljanske in druge diskurzivne prakse, ki se ukvarjajo z raziskovanjem novih skupnostnih principov kot so 'do-it-together', urbano vrtnarjenje ali sodelovanje, ter temeljnim družbenim vprašanjem, kako sobivamo,” pravi Petrešinova, ki je razstavo zasnovala širokopotezno, vanjo vključila ne le umetnike s svojimi deli, temveč tudi zavode, skupine, vse od BioTehne, laboratorija za umetniško raziskovanje živih sistemov, Bunkerja in festivala Mladi levi preko Delavsko-punkerske univerze, Maske, KUD Mreže oziroma Galerije Alkatraz do Vie Negative.

Klasičnih razstavnih artefaktov zato na razstavi ni veliko, je pa precej drugega. Petrešinova napoveduje tudi celo vrsto predavanj in diskusij ob sami razstavi, kajti, kot pravi, v trienalu vidi priložnost za detektiranje ustvarjalnih subjektov, ki zaznamujejo naš čas in prostor.

Stara védenja za prihodnost

Nekaj ljudi na sprehodu skozi prostorčasje/ The resilients je naslov projekta, v katerem sodelujeta Novogoričana Marko Peljhan in Aljoša Abrahamsberg in drugi avtorji (Bazo, Biederman, Bizjak, Borrisova, Boykett, Černigoj, Colapinto, Cortese, Gaffney, Jashari, Karelse, Kim, Kuzmanovic, Marovt, Stopar, Veber, Yerkes, Wan Rosli) na osi Evropa - Avstralija - Arktika. The Resilients je projekt, ki se z uporabo integracije kulturnih tradicij z novo nastajajočo umetnostjo, znanostjo ter novimi tehnologijami in zalogami znanj ukvarja s potencialnimi prihodnostmi. Zasnovan je kot pilotni projekt za dolgoročno povezovanje - oblikovanje bodočega ceha The Resilients.

Med tokratnimi izbranci sta tudi primorska avtorja Sebastjan Leban & Staš Kleindienst, ki v svojem dokumentarnem videu obravnavata sodobne oblike kolonizacije. Dokumentarec Newborn, ki sta ga v okviru projekta Structures of Colonization pred kratkim predstavila tudi v New Yorku (na Residency Unlimited), je političen in obravnava sodobno realnost Kosova po uradni razglasitvi njegove neodvisnosti. Govori o brutalnih razmerah skoraj popolne ekonomske, politične in kulturne podrejenosti ter razkriva pretresljivo stanje, ki v gledalcu vzbuja dvom o koristnosti mednarodne intervencije in pobude za vzpostavitev stabilnosti na tem območju.

Kud C3 (platforma za raziskovanje in preučevanje sodobnih urbanih trendov v javnem prostoru), ki ga sestavljajo Boštjan Bugarič, Tina Cotič, Nina Mršnik, Domen Grögl predstavlja projekt Graditi javno-st. Obravnavali so Zalog kot eno od ljubljanskih sosesk, ki lahko gradi na edinstveni urbani identiteti raznolikosti. S projektom pozornost posvečajo najstnikom, ki so kot potomci priseljencev odrinjeni na prizorišča roba mesta. Med drugimi akcijami bodo 22. septembra izvedli nogometni turnir proti diskriminaciji.

Drage dame, hvala

Drage dame, hvala je digitalni performans Ane Čigon, po rodu iz Štanjela, ki kritično obravnava problematiko (ne)vidnosti ženskih umetnic. “V performansu sem si neposredno klicala v spomin imena številnih umetnic ter jih sproti zapisovala na tla. Uprizoritev je bila tehnološko podprta. Raven aktivnosti zapisovanja je sočasno dinamično diktirala video projekcijo in nivo osvetlitve celotnega prizorišča. Tehnologija je bila uporabljena za posredovanje ideje o pozabljivosti umetnostne zgodovine,” je svoj performans opisala Ana, ki tudi sicer deluje na področju videa, performansa in novih medijev.

Nina Slejko Blom iz Bukovja pri Postojni ter z mednarodno umetniško kariero na Švedskem, predstavlja Slike, ki gredo dobro v prodajo. Ideja temelji na odnosu med galeristom in umetnikom, konkretno pa gre za njene neprodane slike, ki so bile razrezane na dnevni sobi primerne formate ter premazane z rdečo, da bi se prilagodile okusu galerista, ki je projekt razstavil. Slejkova izpostavi teme, na katera se tudi nanaša letošnji trienale, predvsem pa na vprašanja kaj sploh je danes umetnosti in kdo sploh je umetnik?

KLAVDIJA FIGELJ

---