Narava čisto od blizu

Žarko Vrezec se je leta 2005 v Obalnih galerijah predstavil z veliko pregledno razstavo. Predsinočnjim pa so v galeriji Hermana Pečariča postavili na ogled manj znan, a izjemno zanimiv del njegovega (slikarskega) opusa - naravoslovno ilustracijo.

PIRAN>Poljudnoznastvena ilustracija v Sloveniji sicer nima niti približno tako bogate tradicije kot v Nemčiji, Francij ali na Češkem, pa tudi danes se z njo ukvarja le nekaj avtorjev. Žarko Vrezec (1950) se poljudnoznastveni - sam raje reče, da naravoslovni - ilustraciji posveča od druge polovice 80. let. Tega poglavja svojega ustvarjanja sprva sicer ni nameraval deliti z javnostjo, zato je bilo presenečenje likovne stroke ob videnem še toliko večje. Kot avtor naravoslovne ilustracije se je prvič predstavil na Slovenskem bienalu ilustracije leta 2004; takrat ga je žirija nagradila s priznanjem, štiri leta kasneje pa je na bienalu prejel še plaketo Hinka Smrekarja. Kot slikar na abstrakten in analitičen način raziskuje meje znotraj slikarstva, naravoslovna ilustracija pa je njegov hobi. Tehnika, ki jo uporablja, je preprosta - lepenko premaže z akrilom, na katerega potem riše z barvnimi svinčniki.

“Kot mlajši smo pregledali vse muzeje: London, New York, Pariz, Madrid ... Ko pa si sam s sabo v ateljeju, sčasoma opaziš, da ti manjka elementaren stik z naravo, z zemljo, od koder izvira vse,” pojasni svoj “obrat k naravi” in doda, da mu je vrata v naravoslovno ilustracijo pomagal priškrniti sin. “Danes je biolog, velikokrat kaj narišem tudi zanj, a že kot otroka so ga izjemno zanimale živali, še zlasti pa žuželke.” In prav ta spekter živalskega sveta najbolj privlači Žarka Vrezca, ki žuželke ne le upodablja, marveč več kot dve desetletji tudi zavzeto preučuje.

“Vrezec kot spreten risar in slikar nazorno, natančno, preverljivo in verodostojno predstavlja stvarnost tega segmenta živalskega sveta, ki je po svojih oblikah in barvah pester in raznoličen ter seveda za likovnika vabljiv,” so zapisali v Obalnih galerijah, Vrezec pa na vprašanje, kje naravoslovna ilustracija avtorju postavlja največji izziv, odgovarja, da mora biti risarsko neoporečna in zoološko točna obenem. “Ne gre za naturalistične upodobitve, marveč za idealne podobe bitja s poudarjenimi značilnostmi, po katerih se ta organizem razlikuje od drugih v svoji vrsti.”

Kot risarja ga seveda navdušujejo raznovrstne oblike in barve, a estetska kategorija ima v naravi povsem drugačno mesto kot v umetnosti. “V naravi tovrstne estetike ni. Nobeden znak, barva in struktura, ki jih imajo žuželke oziroma živali na splošno, ni zaradi lepšega. Vse ima svojo vlogo in nalogo, vse je v službi strategij preživetja. Pri naravi me najbolj navdušuje prav to, da je vse funkcionalno. Čeprav nikoli direktno ne povezujem svojega izpovednega slikarstva in naravoslovne ilustracije, lahko rečem, da ilustracija od mene terja veliko več samodiscipline. Zdi se mi, da tudi v slikarstvu ne bi smeli podlegati dekorativnosti, ampak bi morali imeti v mislih predvsem njegovo izpovedno funkcijo.”

Podatek, ki govori v prid temu, kako močno sta v tej zvrsti ilustracije prepleteni znanost in umetnost, pa je več kot zanimiv. Žarko Vrezec je namreč med enim od obiskov jam pred leti našel jamskega mrharčka, za katerega ni natančno vedel, kam naj ga uvrsti. Entmologi so ugotovili, da gre za novo vrsto in ga poimenoval po najditelju - Prospeleobates vrezeci.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---