Najboljša Ipavska

Komorni zbor Ipavska je pod vodstvom Matjaža Ščeka dosegel najboljši rezultat ne le na Primorskem, temveč tudi v slovenskem merilu

Foto:

• 

POSTOJNA > Na Primorskem regijskem tekmovanju je strokovna žirija (Andraž Hauptman, Andreja Martinjak, Matej Penko) podelila dve zlati priznanji z odliko, tri zlata priznanja, štiri srebrna in eno bronasto. Komorni zbor Ipavska je pod vodstvom Matjaža Ščeka dosegel najboljši rezultat ne le na Primorskem, temveč tudi v slovenskem merilu, drugouvrščeni Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem pa je pod vodstvom Andreje Hrvatin tudi v slovenskem merilu zasedel drugo mesto. Zlati odličji z odliko sta si poleg primorskih dveh pripela le še zbor Odmev iz Kamnika, ki je tekmoval v Škofji Loki in ženska vokalna skupina Ingenium iz Ljubljane, ki je nastopila v Kočevju.

Primorsko regijsko tekmovanja ostaja tako najuspešnejše po rezultatih, čeprav je bilo številčno nekoliko skromneje zastopano kot prejšnja leta. Sprva se je na tekmovanje prijavilo 14 zborov, pozneje pa so štirje iz tega ali onega razloga odpovedali sodelovanje, vsekakor pa so primorski zbori po številu nastopajočih v okviru slovenskega povprečja.

Komorni zbor Ipavska se je letos pod vodstvom Matjaža Ščeka uspešno predstavil že na mednarodni zborovski sceni, zato njihov rezultat nikakor ni presenetil.

Program so sestavili iz dobro naštudiranih, večkrat preizkušenih in tako že dodobra “uležanih” del iz domače in tuje literature, ki jim je prinesel tudi več posebnih nagrad, med njimi Gabrijelčičevo nagrado za najboljšo izvedbo skladbe primorskega avtorja, to je bila ZaljubljenkaMirana Rustje, in nagrado za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi, to je bila ljudska iz Ricmanj, Dekle je pralo srajčke dvej, ki jo je na pobudo zbora prav za to priložnost priredil Walter Lo Nigro.

Tudi Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem se je letos dokazal že na mednarodnih prizoriščih, takrat pod suvereno taktirko Ambroža Čopija, ki je tokrat vodstvo prepustil svoji asistentki, odlični mladi skladateljici in dirigentki Andreji Hrvatin. Ta je dokazala, da veliko obeta, saj je za zdaj še pod Čopijevim mentorstvom, a brez kakršnihkoli tekmovalnih in relativno malo koncertnih izkušenj je dosegla rezultat, ki bi tudi na državnem tekmovanju prinesel zlato priznanje, ob tem pa še posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe, napisane od 20. stoletja do danes, to je bila Daemon irrepit callidus madžarskega sodobnega avtorja Gyorgyja Orbana.

Odlično sta se predstavila tudi dva zamejska zbora, in sicer Mešani zbor Jacobus Gallus iz Trsta, ki se je pod vodstvom dirigenta Marka Sancina - zbor vodi šele tri sezone - že izkazal na tekmovanju Corovivo v Vittoriu Venetu. Za postojnsko tekmovanje so se dobro pripravili in si poleg zlatega priznanja pripeli še posebno nagrado za najboljši izbor programa.

Dekliški pevski zbor Krasje iz malih zamejskih Trebč je za svojimi tržaškimi kolegi zaostal le za dobro točko. Zbor je pred tremi leti ustanovil Matjaž Šček, septembra letos pa je vodstvom prevzela Urška Fabijan, ki prihaja iz Kranja in pravi, da ji zamejska dekleta predstavljajo poseben izziv, saj so mlada, muzikalna in hitro dojemljiva.

Mešani zbor Postojna je pod vodstvom Mirka Ferlana nedavnemu mednarodnemu uspehu dodal tokrat še zlatih 83 točk, le za las pa je zlato ušlo mešanemu zboru Frančišek Borgija Sedej iz zamejskega Števerjana, ki ga vodi Aleksandra Pertot.

Srebrno priznanje so prejeli še Ženska vokalna skupina Elum iz Postojne, Mešani zbor Stanko Premrl iz Podnanosa in Vokalna skupina Miren, Bronasto priznanje pa Moški zbor Pivka, ki je v skladu s svojimi možnostmi prav lepo zapel pesmi svoje mladosti. Predsednik žirije Andraž Hauptman, ki je poslušal letos kar štiri od šestih regijskih tekmovanj, je tekmovanje v Postojni zelo lepo ocenil. Izpostavil je seveda oba najviše uvrščena zbora, opazil veliko mladih zborovodij in pevcev, opazil lepe programe, pa tudi to, da se pri nas za razliko od ostalih regij zborovodje izogibajo renesančnim skladbam na račun sodobnega zborovskega repertoarja. V naših programih je opazil pestrost in raznolikost, veliko primorskih avtorjev, predvsem pa kakovostno delo in pevsko zagnanost.

BRANKA KLJUN (Radio Koper)