Gledališče, ki ga poganja navdušenje

“Potrebujemo zgolj ljubezen in veliko volje,” je skupno sporočilo vseh sodelujočih ljubiteljskih gledaliških skupin v akciji našega časopisa Naj ljubiteljska gledališka skupina. Ta se je v soboto sklenila s slovesnostjo v sežanskem Kosovelovem domu, kjer je dvanajst najviše uvrščenih skupin prejelo priznanja in nagrade, zmagovalna skupina KD Domovina Osp pa navdušila s predstavo Ali ženske kdaj odnehajo? v režiji Edite Frančeškin.

Odpri galerijo

SEŽANA> Prisrčna prireditev, ki jo je uvedel droben skeč “iz vsakdanjega življenja Primorskih novic” v izvedbi odgovorne urednice Vesne Humar, urednice kulture Maksimiljane Ipavec in novinarja Daniela Ceka, ki je dogodek tudi hudomušno povezoval, bo gotovo ostala v spominu po več sestavinah. Tako po bučnih aplavzih, ki so nagradili prav vse udeležence (tudi tiste, ki se niso uvrstili med 12 finalistov), po izjemnem nastopu dua Bakalina iz Čadrga, ki je s svojim tolminskim narečjem, uglasbenimi prigodami iz kmečkega življenja in družbenokritični Banda kravatarska požela veliko navdušenja, kakor po sklepni igri prvouvrščene KD Domovine Osp, ki je presegla vsa pričakovanja.

In res, večer je minil v znamenju nečesa, kar je Vesna Humar poudarila že v uvodnem pozdravu: vse prisotne povezuje primorskost, torej “ena sama ljubezen”, ki poganja ljubiteljske gledališke skupine. Te pa so po besedah Leona Horvatiča, direktorja Primorskih novic, s svojim optimizmom in zdravo ironijo še posebej dragocene v teh težkih, neprijaznih časih. Navdušenje nad gostovanjem prve tovrstne prireditve v Kosovelovem domu je na odru izrazil tudi sežanski podžupan David Škrabar.

Ustvarjamo za gledalce

“Občutki so lepi, izjemni, srečna sem, da so bralci Primorskih novic od vsepovsod glasovali za nas. Te dni smo gostovali v Biljah, kjer je ena gospa kričala: Tudi moj glas ste dobili! Mi ustvarjamo za gledalce in če so oni veseli ter naše predstave zapuščajo zadovoljni, smo tudi mi zadovoljni,” pravi Darja Krkoč, predsednica osapskega društva, ki je s predstavo Ali ženske kdaj odnehajo? navdušilo tudi sežansko občinstvo, sestavljeno zlasti iz ljubiteljskih igralk in igralcev različnih starosti. S to igro so ustvarjalke osvojile tudi prvo nagrado na letošnjem 8. Festivalu komedije v Pekrah, kjer jih je ocenjevala žirija. A tudi v Sežani so dale vse od sebe, kar je potrdilo tudi večkratno spontano ploskanje med predstavo.

“Ljubiti moramo, kar delamo, in radi moramo imeti, kar počnemo v prostem času. In to moramo početi zares, ne za 'passatempo', kakor rečemo pri nas v Istri. Mi to počnemo zelo zares. Če hočeš namreč zelo zares nastopati pred ljudmi, moraš po mojem prepričanju imeti do njih odnos. In ni vse dobro, kar je na odru. Tam moraš biti pošten, odgovoren, na določeni ravni, kulturen, etičen in estetski. Za vse to pa je treba veliko delati. Treba je tudi kaj potrpeti. In včasih je tudi hudo, ker nekatere reči ne nastanejo kar takoj. Včasih je potreben čas, da nekaj začutiš … Ni dovolj nadarjenost. Od človeka je treba vedno zahtevati več, kot pokaže,” je odločna režiserka Edita Frančeškin, ki je v minulih dneh tudi sama precej razmišljala, s čim je njihova skupina prepričala bralce Primorskih novic. “Že odziv občinstva na predstavah nam daje vedeti, da nas razume in sprejema. Smeh ni izzvan na prvo žogo. Občinstvo zna misliti. In nikoli ga ne smemo podcenjevati! Seveda se kdaj s kakšnim skečem pohecamo, a zelo dobre šale niso nikoli povsem odkrite. Za njimi se mora skrivati vsebina in ne sme biti vse prinešeno na krožniku. Mi za to zelo skrbimo,” poudarja režiserka, ki se bo s člani gledališke skupine KD Domovina Osp za nagrado udeležila tridnevne gledališke delavnice v lipiškem hotelu Maestoso.

Nagrada je izziv

Drugouvrščena Gledališka skupina Globočak s Kambreškega bo za nagrado zaigrala na velikem odru SSG Nova Gorica, kar je, priznava Miran Melink, precejšen izziv: “Za nas se s podelitvijo nagrad zgodba še ni končala, ker naš uspeh šele doživljamo. Smo majhno ljubiteljsko gledališče, ki je začelo pred desetimi leti, in to je neverjetna spodbuda! Nismo pričakovali, da imamo toliko podpornikov, ki so z neverjetno vnemo zbirali glasovnice in nas podprli, in vsem bi se rad lepo zahvalil. Čaka nas velik oder in vsi imamo že tremo. A tolaži nas misel, da je naša režiserka Ana Facchini tamkajšnja igralka, in nas bo, upamo, za ta nastop dobro pripravila.” Na sobotni prireditvi pa so se člani srečali tudi z direktorjem SNG Jožkom Čukom, ki jim je po Melinkovih besedah, spodbudno zagotovil, da se bodo na njihovih odrskih deskah gotovo dobro počutili in znašli. “Ta akcija je čudovita zamisel, in menim, da bi se morali ljubiteljski gledališčniki na podobnih tradicionalnih dogodkih srečevati vsako leto: tu bi si izmenjali mnenja in izkušnje, se poveselili, se med seboj spoznali. To je zelo dobro, zlasti v teh težkih dneh, ko se je treba potruditi in zreti z optimizmom v bodočnost.”

Nastopanje za samozavest v vsakdanu

Da je priložnosti za druženje med ljubiteljskimi gledališčniki iz različnih koncev Primorske bolj malo, pritrjuje tudi Vilma Česen, predsednica tretjeuvrščenega Društva gospodinj in dramske skupine Planina pri Ajdovščini, katerega člani in članice so se pripeljali v Sežano s polnim avtobusom. Za nagrado pa bodo naslednjo sezono uvrščeni v program Gledališča Koper. “Danes so me Primorske novice zelo presenetile, to je nekaj enkratnega, kar bi morali ponoviti! Po navadi se ljubiteljska društva ne srečujemo. Posamezniki si seveda gremo pogledati tudi nastope drugih skupin, a to ni to, kar doživljamo danes,” poudarja Česnova, ki obenem nakaže na še en pomemben vidik udejstvovanja v gledališki skupini: “Nastopanje na odru nam daje samozavest in nam koristi tudi v vsakdanjem življenju. Ko sem prvič stopila na oder, sem bila prepotena, glas se je zatresel, danes stopim nanj precej sproščeno, uživam. In to je tisto, kar ti kasneje pomaga, da znaš denimo tudi v službi nekaj povedati, ko je potrebno. Tudi to je nekakšen nastop.”

In kaj si želijo ljubiteljski gledališčniki v teh časih? Alda Grudina iz četrtouvršnenega Igralskega društva amaterske skupine iz Nebla nima dvomov: “Vsi, ki smo zaposleni, to počnemo ob službi, in ker to delamo z veseljem, si želimo veliko priložnosti za nastopanje. Da lahko to, kar smo se naučili, tudi z veseljem pokažemo. Ne potrebujemo veliko. Vse, kar vložimo v predstave, nam najbolj povrne aplavz občinstva. Nato pa moramo še skrbeti, da nimamo prevelikih stroškov, ki bi bremenili naše družinske proračune. To današnje priznanje ljubiteljski skupini veliko pomeni. Ne nazadnje lahko tako tudi občini in Zvezi kulturnih društev prikažemo, da smo uspešni, in morebiti kasneje lažje pridemo do sredstev.”

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---