Nagrajeni tudi Primorci in Benečani

Upokojena kustosinja Etnografskega muzeja v Ljubljani Fanči Šarf je na ponedeljkovi slovesnosti v Tolminu prejela najvišje priznanje Slovenskega etnološkega društva, Murkovo nagrado za življenjsko delo. Slovenskim etnologom so podelili šest Murkovih priznanj, listino pa sedmim podpornikom, publicistom in glasnikom etnološkega znanja iz Slovenije in obmejnega prostora.

TOLMIN > Za podelitev Murkovih nagrad, ki jih Slovensko etnološko društvo (SED) namenja za posebne dosežke, Tolmin oziroma Posočje nista bila naključno izbrana. Z letošnjim dogodkom so se namreč poklonili lanskemu nagrajencu za življenjsko delo, pokojnemu profesorju in raziskovalcu Janezu Dolencu.

“Etnologi smo hvaležni za njegovo bogato etnološko zapuščino, s katero bo vedno med nami. Zadnja leta je pri raziskovanju tolminskega kmečkega punta izbrskal veliko novega gradiva, s katerim organizatorji bogatijo praznovanje 300. obletnice punta prihodnje leto,” se je Dolencu poklonila predsednica SED Tita Porenta.

Prizadevni Kotarji

Etnologi iz vse Slovenije so v Posočje prišli tudi zato, ker so med prejemniki Murkove listine domačini in sosedje Benečani. Listino je prejela sekcija Ohranimo Robidišče. “Z ohranjanjem kulturne dediščine, s kulturnimi in turističnimi prireditvami ter drugimi dejavnostmi so Robidišču vrnili polno življenje,” jih je pohvalil predsednik komisije za podelitev nagradJanez Bogataj.

Družini Mazora iz Breginja so listino podelili za zbiranje etnološkega in drugega gradiva vse od potresa leta 1976 dalje. Ustvarili so zbirko s približno 5000 predmeti, v kateri najdemo kmetijsko orodje, celotno čevljarsko in mizarsko delavnico, gostilniško opremo, nekdanja oblačila, tudi s prvo svetovno vojno povezano gradivo.

Prvič sta dve Murkovi listini presegli državno mejo. Namenili so ju kulturno verskemu listu Dom in tedniku Slovencev Videmske pokrajine Novemu Matajurju, ki imata sedež v Čedadu. Dom je priznanje prejel za redno posvečanje etnološkim temam, Novi Matajur od svojih začetkov leta 1952 piše o zgodovini domačih krajev, objavlja zgodbe, ki se od prednikov prenašajo na mlade rodove.

Priznanje tudi v Piran

Tudi na Primorsko je šlo eno Murkovo priznanje. Za bogato in raznoliko delo ga je prejela etnologinja in knjižničarka Špela Pahor iz Mestne knjižnice Piran. Poleg ostalega neutrudno zbira življenjske zgodbe prebivalcev Izole, Lucije, Strunjana in Pirana.

Ponedeljkovo Murkovanje je etnologe popeljalo na obisk v Breginjski kot in Kobarid, v Tolminu so obiskali grob Janeza Dolenca. Aktualne problematike sicer niso posebej poudarjali, kar pa ne pomeni, gre vse po maslu. Tudi etnologija se je znašla v primežu vsesplošnega zategovanja pasu, soočajo se z neusklajeno zakonodajo in lastniškimi problemi pri ohranjanju etnološko kulturne dediščine. Na to je opozorila tudi Vida Škvor iz sekcije ohranimo Robidišče, ki pravi, da kljub velikemu trudu nikakor ne morejo urediti lastništva črne kuhinje, ki bi lahko postala najbolj atraktivna vaba v tej turistično in sicer vse bolj živahni vasici.

NEVA BLAZETIČ

---