Na profesionalni ravni

Tolminski gledališčniki so kot glavni nosilci kulturnega dogajanja dve desetletji razveseljevali množice gledalcev. Ker z zadnjimi živečimi soustvarjalci tone spomin na plodno in odmevno delo takrat ene največjih ljubiteljskih skupin na Primorskem, je Društvo za ohranjanje in razvoj Tolmina (DOR) pripravilo razstavo o Tolminskem gledališču (1945-1964).

S takim plakatom je Tolminsko gledališče dve desetletji vabilo na svoje predstave
S takim plakatom je Tolminsko gledališče dve desetletji vabilo na svoje predstave 

TOLMIN “Na odprtje razstave v nedeljo ob 18. uri v Kinogledališču še posebej toplo vabimo nekdanje udeležence. V Tolminskem gledališču so delovali številni intelektualci. Velika aktivnost, množičnost in navdušenje so bili povezani z veseljem ob osvoboditvi izpod fašizma in možnostjo, da so se lahko kot Slovenci ponovno kulturno udejstvovali v svojem jeziku,”je na gledališko zgodovino majhnega Tolmina skupaj z domačini ponosen predsednik društva DOR Valter Valentinuzzi.

Pri svojem delu je Tolminsko gledališče doseglo zelo visoko kakovostno raven, bilo je že na robu profesionalnosti, kar so potrdila številna priznanja na republiškem in državnem nivoju.

Ob razstavi bo izšel dopolnjen ponatis publikacije, ki so jo gledališčniki izdali ob 250. predstavi leta 1959. “Prvo obdobje je zelo dobro opisano in podkrepljeno s številkami, poleg tega pa razpolagamo z obilico fotografij s takratnih predstav. Zapisali smo nekaj stvari, ki jih ni bilo mogoče obelodaniti ob prvem izidu. Za obdobje od 1959 do 1964 pa imamo zelo malo verodostojnih virov informacij, zato bo pričujoči zapis vsekakor pomanjkljiv,” sta kot popotnico k zborniku zapisala Borut in Martina Klanjšček. Zelo so se trudili, da so s pomočjo še živečih ustvarjalcev na 50 in več let starih fotografijah identificirali nastopajoče, ki so bili za nameček še maskirani.

Kako zelo plodno je bilo Tolminsko gledališče, razkriva podatek, da so do leta 1959 razveselili s 36 premierami, samo v sezoni 1954/55 jih je bilo šest, kar jim lahko zavida marsikatero današnje profesionalno slovensko gledališče. Skupaj so na domačem odru in gostovanjih odigrali 258 predstav pred skoraj 80.000 gledalci. Drugo obdobje se začenja z Veliko puntarijoBratka Krefta v režiji Srečka Tiča. V sezoni 1959/60 so bili zelo uspešni z zahtevno dramo Dvanajst porotnikov v režiji Jožeta Tirana. Zadnja predstava in uspeh je bila Mandragola v režiji in scenografiji Srečka Tiča. Med 700 sodelujočimi skupinami iz vse Jugoslavije so na zvezni reviji na Hvaru dosegli izjemno četrto mesto.

“Ne vemo, kaj je bil vzrok za prenehanje delovanja; mogoče razprtije v kolektivu, menjava generacij, odhod in umik nekaterih ključnih igralcev, usahnitev elana amaterizma, krizne gospodarske razmere ali preprosto zmagovit pohod televizije v naše domove,” se sprašuje Borut Klanjšek.

Razstavo in ostalo gledališko arhivsko gradivo bodo predali v hrambo in upravljanje Tolminskemu muzeju z upanjem, da bo gledališče vključil v svoje poslanstvo ohranjanja in prikaza tolminske dediščine. NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano