Na nebu ni ničesar trajnega

V Bežigrajski galeriji je na ogled razstava Kostje Gatnika z naslovom Lebdenja - Risbe, akvareli, slike 1968–2014. Šlo naj bi za prvo pregledno razstavo umetnika, čeprav je bila pregledna že tista v oktobru 2011, ki smo jo videli v novogoriški Mestni galeriji.

Kostja Gatnik: Brez naslova, 1978, akril na platnu
Kostja Gatnik: Brez naslova, 1978, akril na platnu  

LJUBLJANA > Kostja Gatnik, umetnik z novogoriškimi koreninami, se je v svoji karieri ukvarjal s slikarstvom, grafičnim oblikovanjem, ilustracijo in sploh vsem, kar je v zvezi z likovno dejavnostjo. Ilustriral in opremil je več kot 80 knjig, izdelal veliko plakatov in ovitkov za plošče, izdal zbirko stripov, oblikoval lutke, gledališke kostume.

Na razstavi v Bežigrajski galeriji, ki bo na ogled še do 25. februarja, so predstavljene risbe, akvareli in slike iz obdobja od 1968 do 2014. “To so umetnine, za katere je značilno lebdenje oblakov, kamnov in človeških figur. Uprizarjanje lebdenja in breztežnega v prostoru ter neskončnega prostora samega je pogosta motivika v likovni umetnosti Kostje Gatnika. Prav ti elementi so bistveni simboli zavesti avtorja,” je ob razstavi zapisal Miloš Bašin.

“Vse, kar vsebuje človeški spomin, vse njegove podobe so soočene s svetovi, ki so likovno neskončni in uravnoteženi. So tudi čisti in jasni v estetiki neomadeževanega transcedentnega videza podob. V njih ni ničesar odveč in nič ne onemogoča pogleda v lepo. Pogled doseže in se ustavi najprej na posameznih elementih podob, kot so oblaki. Vendar se v njih zmeraj preusmeri naprej v neskončnost,”” o podobah in lebdenju razmišlja Bašin.

Kostja Gatnik (1945) je v letih 1964-69 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Mariju Preglju in prof. Maksimu Sedeju. Po diplomi je nadaljeval študij na slikarski specialki pri prof. Sedeju in prof. Zoranu Didku. Je avtor častnega znaka svobode Republike Slovenije, imel je 20 samostojnih razstav, udeležil se je mnogih skupinskih. Nagrajen je bil za delo na področju slikarstva, stripa, ilustracije in grafičnega oblikovanja in je dobitnik Prešernove nagrade.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano