Na kateri strani si? Na etno festivalu!

Tolminu je manjkal samo še etno festival, kar pa so letos prvič “popravili” v Knjižnici Cirila Kosmača in zasnovali KEF - Kosmačev etno festival. Pogumno so ga razporedili na tri dni, glede na uspeh in obisk predsinočnjega, prvega večera, pa ne gre dvomiti, da se bo festival prijel in postal tradicionalen.

Katarina Juvančič in Dejan Lapanja sta prišla s Selivkami   Foto: Jože Štucin
Katarina Juvančič in Dejan Lapanja sta prišla s Selivkami  Foto: Jože Štucin

TOLMIN Glavni pobudnik in organizator Peter Pavletič je za rojstno izdajo festivala v goste povabil zelo pestro družbo skupin, ki se vse bolj ali manj dotikajo tradicije, bodisi kot oblikovalci čisto novih viž na temo starih, ali pa kot poustvarjalci prepoznavnih melosov in vsebin. Zakladnica slednjih je še vedno Balkan s svojimi gorečimi ritmi in življenjskimi sporočili, ki se vse večinoma sučejo okrog ljubezni oz. odsotnosti le-te.

Prvi večer se je začel z motivacijo najmlajših. Duo Luninmed sta domačin Samo Kutin (Čadrg) in Mateja Gorjup, ki sta pred kratkim izdala tudi ploščo s priredbami slovenskih ljudskih pesmi z naslovom Po lougi lejče. Njuna glasbena delavnica temelji na preprostem dejstvu, da so otroci radovedni in kreativni in jim je samo potrebno dati možnost, pa že oblikujejo svoje izvirne zvočne pravljice. Zbralo se jih je kar lepo število, ropotali pa so sproščeno in vedro, predvsem pa igrivo.

Koncertni del je potem zazvenel v ritmih Balkana. Skupina Horda grdih (ime so si nadeli po osrednjem glasbilu hurdy-gurdy, ki ga igra Samo Kutin) se je dodobra uigrala v sestavljenih ritmih južnega dela našega polotoka, ker pa gre za glasbenike, ki so predvsem ustvarjalci, so znane napeve prepletli z improvizacijami in avtorskimi dodatki. Pevka Mateja Gorjup je s svojim polnim in nadvse prilagodljivim vokalom poustvarila lokalni kolorit in specifiko petja posameznih okolij, zelo suvereno ter ušesu prijetno.

Sredin večer je nato sklenil duo Katarina Juvančič in Dejan Lapanja (na pol domačin iz Šebrelj) s Selivkami, nekakšnimi puntarskimi (lepše bi se slišalo socialno angažiranimi in protestniškimi) skladbami, ki so v tem letu doživele veliko pozornosti na slovenski glasbeni sceni. Vsekakor sta glasbenika na rockerskih in bluesovskih krilih uspešno preletela tudi atrij tolminske knjižnice ter pustila nekaj semen za razmislek in “zamislek«” Predvsem je (zaš)pičila poslušalce delavska pesem iz ZDA, kjer se človek odloča na kateri strani je – kapitalistični ali delavski. Avditorij se je glede na petje refrena popolnoma nedvoumno opredelil.

JOŽE ŠTUCIN


Najbolj brano