Na Goriškem priljubljen Atila

“Na začetku ni bilo nič drugega kot Bog, sonce in morje. Sonce je pripekalo in Bog se je potopil, da bi se skopal v morju, ko pa se je zopet vzdignil na površje, mu je za nohtom ostalo zrno peska. Zrno je padlo na morsko gladino in iz njega je nastala naša zemlja.” Tako pravi mit o stvarjenju sveta.

Dr. Zmago Šmitek v novogoriški knjižnici  Foto: Klavdija Figelj
Dr. Zmago Šmitek v novogoriški knjižnici  Foto: Klavdija Figelj

NOVA GORICA > “Mit pa je zgodba, ki se nikoli ni zgodila, je pa bolj resnična od resničnosti,” pravi dr. Zmago Šmitek, ki je v novogoriški knjižnici predstavil svojo knjigo Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva (2012). Šmitek je profesor v pokoju, poučeval pa je na Filozofski fakulteti kot profesor za neevropsko etnologijo in antropologijo religije. Je med prvimi, ki je pri nas začel znanstveno raziskovati naše mitološko izročilo, njegovi Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti (2004, dotis 2011) in pričujoča knjiga, (skupaj na 800 straneh) orjeta ledino v celostni obravnavi (primerjalne) mitologije.

“Mit je zgodba, ki se nikoli ni zgodila, je pa bolj resnična od resničnosti.”

Zanimalo ga je, kakšno je vedenje o našem svetu, človek se je namreč od nekdaj spraševal, kako je svet nastal, kako daleč sega, kaj se skriva v podzemlju in kaj je nad nami ter kdaj bo konec sveta. Prav mit o nastanku sveta, ki pravi, da je zemlja nastala iz zrna peska, naj bi imel paralele v mitologiji Ukrajine in Sibirije in pove marsikaj tudi o naši etnogenezi. Vplivi v slovenske mite pa so prihajali tudi z drugih koncev, Francije, Italije, Nemčije, Avstrije, Švice, Balkana, kar vse kaže, da smo živeli na prepihu, izpostavljeni raznorodnim vplivom. “Pokaže pa se še nekaj, in sicer, da Slovenija ni povsem enotna, saj ima tako rekoč vsaka pokrajina svoje ljudske junake,” je dejal Šmitek in povedal, da so prav za Goriško specifične zgodbe o hunskem vladarju Atili, ki je tu naokoli haral v 5. stoletju. Znana so ugibanja, iskanja njegovega groba ter zgodbe o njegovih vdorih v italijanska mesta. “A ker naj bi se Slovani tu naselili v 6. stoletju, prav ta primer kaže, da so prevzeli marsikaj od staroselcev.”

V slovanskem mitološkem izročilu je, nadalje ugotavlja Zmago Šmitek, cela vrsta izročil iz antičnih vzorcev (Kiklopi - velikani, junaki kot sta Orfej in Odisej). Lep primer za to je pesem Godec pred peklom, v kateri junak reši ženo iz pekla, tako, da igra na inštrument, kar je povzeto po znamenitem mitu o Orfeju in Evridiki.

Sam naslov knjige Poetika in logika slovenskih mitov, je Šmitek pojasnil: “Kot so ljudske pesmi po svoje poetične, imajo v sebi skrito notranjo logiko, ki je zajeta že v samem jeziku pripovedi.” Mit je po njegovo podoben poeziji, saj ima isto strategijo prikazovanja resničnosti. Samo knjigo je razdelil na več delov; mitom o nastanku sveta sledi obravnava odnosa do narave. Kmetje so bili tesno povezani z naravnim, poznali so vsak kamen, posebna drevesa, vodne izvire ter tako memorirali zemljevide svojega okolja. Zato množica mitičnih zgodb o potokih, ki so imeli zdravilno moč, gorah, ki so bile svete.

V drugem delu obravnava mitološka bitja. Ta so se kot strašljiva pojavila ponoči. “Nastala je obsežna galerija strašljivih bitij, okoli sto različnih, med njimi volkodlaki, vampirji. Človekovo okolje je bilo nevarno, živeli so v stalnem strahu. Ponoči si nihče ni upal v gozd, saj so tam prežale čarovnice, svetleče luči so se gibale nad smrekami, oglašali so se škrati.” Knjiga, ki je ob predstavitvi v Goriški knjižnici Franceta Bevka žal ni bilo moč kupiti, prinaša tudi precej novih podatkov, ki jih doslej nismo poznali. Napisana je na razumljiv, širši javnosti dostopen način, a z vsem znanstveno analitičnim aparatom.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano