Na Kaverljagu bodo ustvarili knjigo za slepe in videče o žuželkah
Lani so na delavnici Kaverljag ustvarili Dotakni se ptice. Knjigo, ki predvsem slepim in slabovidnim, a tudi vsem ostalim, približuje posamezne vrste ptic. Te se s pomočjo napredne brezstične tehnologije celo oglašajo.
Gojmir Nabergoj (levo) z razvojno raziskovalnega oddelka Intesa Sanpaolo Card je demonstriral, kako lahko s pomočjo brezstične tehnologije (NFC) iz telefona slišimo oglašanje posameznih ptic, predstavljenih v lanski knjigi “Dotakni se ptice” - levo profesor Zdravko Papič z ljubljanske likovna akademije, vodja Kaverljaga Aleš Sedmak in voditeljica Ana Skrt Foto: Maja Pertič Gombač
GRINTOVEC> Od včeraj do prihodnjega petka, ko bo od 16. ure v Grintovcu pri Šmarjah dan odprtih vrat, bo mednarodna druščina študentov in profesorjev z ljubljanske, krakovske, budimpeške in leccejske likovne akademije ustvarjala žuželke.
Letošnja, že šestnajsta delavnica v ateljeju Kaverljag, ki ga vodi akademski kipar Aleš Sedmak, nosi ime Kaverljag 016 - Žuželke za slepe in slabovidne in zaokroža desetletje tesnega sodelovanja z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje pri raziskovanju slikovne predstavitve naravoslovnih in naravovarstvenih vsebin različnim ciljnim skupinam. Letošnja tema je nadaljevanje delavnice iz leta 2009, ki je nosila naslov Ptice iz slovenske Istre za slepe in slabovidne, ki jo je sklenila knjiga. “Zamisel, da bi nadaljevali z žuželkami, je prišla iz Zavoda za slepo in slabovidno mladino, kjer tovrstnih gradiv primanjkuje. Združili bi naše ustvarjalne cilje in težnje z njihovimi in v sinergiji ustvarili nov produkt, ki bo knjiga s predstavitvijo žuželk za slepe in slabovidne,” pojasnjuje letošnjo ustvarjalno temo Aleš Sedmak. Letos je Kaverljag podprl tudi evropski projekt Mladi v akciji, ki spodbuja mladinsko delo in neformalno učenje.
Delavnica Kaverljag ne prinaša le svežih umetniških stvaritev in dosežkov. Ustvarjalnost mladih se namreč pretaka v uporabne in širše družbeno koristne stvaritve, ki slepim in slabovidnim olajšujejo spoznavanje narave.
Za slednje bo med drugim poskrbel profesor Zdravko Papič, z oddelka za vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki je na včerajšnji predstavitvi projekta opozoril na paradoks, da gre pri knjigi za vizualne komunikacije za nevideče in videče: “Na akademiji se nam je zdelo, da je to nekaj, kar je res potrebno obdelati. Žuželke so mogoče še boljši primer za prenašanje risbe v reliefno tehniko. Gre pa ves čas za to, da iščemo in raziskujemo nove standarde za tovrstno literaturo, od izbora papirja do različnih reliefnih tiskov. Ugotovili smo, denimo, da višina reliefa ne sme biti nižja od tiste, ki jo imajo pisalni stroji z brailovo pisavo.” Delavnice se vedno začnejo s predavanji - letos bodo biologi predstavili žuželke, udeleženci pa se bodo z obiskom slepih in slabovidnih spoznali tudi z njihovim svetom. “V Evropi nismo opazili, da bi podobna skupina ljudi na delavnicah obravnavala področje vizualnih komunikacij za slepe in slabovidne. Večina tovrstnih knjig je skorajda bolj namenjena tistim, ki z vidom nimajo težav ... So v barvah, kakšna stran je lakirana ali hrapava. Mi pa smo prišli do zaključka, da je višina reliefa zelo pomembna,” poudarja profesor Papič.
Posebno razsežnost daje lanski publikaciji tudi dejstvo, da je knjiga Dotakni se ptice tudi zvočna. Gojmir Nabergoj z razvojno raziskovalnega oddelka Intesa Sanpaolo Card, kjer so za potrebe Banke Koper razvili tudi internetno banko za slepe, je delovanje prototipa zvočne knjige pojasnil s pomočjo brezstične tehnologije (NFC). Ta omogoča, da prek mobilnega telefona, opremljenega s to tehnologijo (do leta 2015 naj bi jo imela že tretjina telefonov), tako slepi kakor videči bralec posluša zvok ptic.
Vsem ustvarjalcem projekta se je na koprski predstavitvi posebej zahvalil tudi Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih: “Kar počnete je krasno in ima izjemno dolgoročno sporočilo in vsebino. Tudi to, da nas medsebojna različnost bogati.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ