Muzika, ki prinaša optimizem

Montevideo, Bog te video je tretji film, pod katerega se kot avtor glasbe podpisuje Magnifico. Muziko za filmsko uspešnico v dveh delih, ki jo je režiral Dragan Bjelogrlić, je skladal štiri leta, v teh dneh pa jo s Srbskim vojaškim orkestrom Stanislav Binički predstavlja po Sloveniji.

Magnifico: “Na nek bizaren način duh tega časa, ki sem ga poskušal ujeti v glasbo, sovpada z današnjim.”  Foto: Igor Škafar
Magnifico: “Na nek bizaren način duh tega časa, ki sem ga poskušal ujeti v glasbo, sovpada z današnjim.”  Foto: Igor Škafar

TRST, NOVA GORICA > V začetku novembra je razprodal dva “romantična večera” v Cankarjevem domu, sinoči so nastopili v Celju, v nedeljo jih pričakujejo v Novi Gorici, že nocoj pa bodo igrali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.

Najbolj gledani srbski film v zadnjih dvajsetih letih, ki ga je Dragan Bjelogrlić posnel leta 2010, pripoveduje zgodbo o “nogometnem čudežu,”. Na prvo svetovno nogometno prvenstvo - julija leta 1930 so ga pripravili v urugvajskem mestu Montevideo, - se je namreč odpravila tudi reprezentanca Kraljevine Jugoslavije.

Magnifico, ki pravi, da mu je od vseh športov nogomet najbliže, in ga je v mladih letih celo treniral, danes pa ga samo še gleda, se je pri ustvarjanju glasbe za film Montevideo, Bog te video, znašel pred nizom precej trdih orehov. Veliko je raziskoval in ugotovil, da so v tistem času po srbskih “kafanah” igrali predvsem ljudske motive, prirejene nekoliko operetno, da pa kavarniške glasbe, mešanice swinga in jazza tam niso izvajali. “Zato smo v bistvu ugibali, kakšna bi ta muzika lahko bila in ustvarili neke vrste mutanta - mešanico balkanskih in južnoameriških melodij in ritmov, ki pa so si v končni fazi precej sorodni.” Ko je iskal orkester, s katerim bi to glasbo posnel, je imel v mislih predvsem zvok. “Želel sem tak kavarniški, kako naj rečem, no, malce razpadajoč zvok.” In tako je našel Srbski vojaški orkester Stanislav Binički, ki pa se od drugih tovrstnih sestavov razlikuje predvsem po sestavi. Filharmonični orkester, ki ga danes vodi major Igor Mitrović pa je tudi najstarejši v Srbiji - leta 1899 ga je ustanovil kralj Aleksander Obrenović.

Ko je ustvarjal filmsko glasbo (tako v Sloveniji kot v Srbiji je izšla tudi na plošči), se je Magnifico trudil, da bi vanjo ujel duh časa. “Na nek bizaren način duh tega časa, ki sem ga poskušal ujeti v glasbo, sovpada z današnjim. Jutrišnji dan se zdi daleč, bremeni in sekira nas negotovost. Kot pravijo zgodovinarji, se zgodovina ponavlja, in tako je tudi v umetnosti ne samo v družbenih odnosih.” Kljub temu, ali pa prav zato, pa je glasba iz filma Montevideo, Bog te video, svetla. “Želeli smo si, da bi bilo iz nje čutiti veselje - nenazadnje je bilo tudi vzdušje na snemanju takšno - in optimizem. MIslim, da nam je uspelo,” meni glasbenik in v šali doda, da na tej plošči poje v vseh jezikih, ki jih zna. In tudi v kakšnem, ki ga ne. “V zadnjih desetih letih sem se počel in pel in pisal tekste v domala vseh jezikih, ki jih znam. Angleščine sem se učil v osnovni in gimnaziji, slovenščina je moj materni, srbščina, srbohrvaščina pa očetov jezik pa kakšna nemščina se tudi najde vmes.”

Na turneji, ki se bo po 15. januarju, ko bo v Beogradu premiera drugega dela filma, nadaljevala tudi v Srbiji, poleg skladb iz filma, izvaja tudi svoje uspešnice, preoblečene v “montevideovski” zven: od Hir aj kam hir aj go, Silvije, In ko enkrat bom umrl, Halo, gospodična, do Kdo je čefur in Gospod, težko sem ponižen. Med filmsko muziko - Ljubav u C molu, Srpska posla, Zum zum kolo, Pinja kolada, Samo malo, Pukni zoro je le nekaj naslovov,pa je tudi “obdelava” slovite skladbe Marš na Drino. “To je komad, ki se ga spomnim, odkar sem bil mulc. Deda je bil v prvi svetovni vojni solunski borec in zgodbo o tem komadu poznam že od malega.” Pesem je namreč v spomin na svojega prijatelja, ki je padel v prvi svetovni vojni na planini Cer, nekaj let po njej napisal Stanislav Binički, čigar ime nosi srbski vojaški orkester. “Dokler nisem začel delati priredbe, pa dejansko nisem vedel, kako univerzalen komad je to. Med drugim so ga priredili Chet Atkins, James Last s svojim orkestrom in celo Shadowsi, pripoveduje Magnifico, ki je marš - razorožil. “Kadar je komad tako univerzalen, mu pašejo raznorazne obleke, in vsaka priredba zveni kot original. Mi smo mu odvzeli pištolo in puško in iz njega naredili pesem za ples.”Cha cha del Rio Drina je, tako pravi Magnifico, komad, nabit s čustvi, optimizmom.

In dodaja, da skladbe iz filma povezuje romantično občutje “Takšno je navsezadnje tudi razpoloženje v filmu. Predvsem pa je to vesela in optimistična muzika, ki v ta čas, ki ni ravno svetel, po moji oceni kar paše.”

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano