Mutacija drobcene žuželke

Dela, ki jih Klavdija Marušič predstavlja v tolminski knjižnici, so nastala po avtoričini vrnitvi s popotovanja po Japonski. Obiskala jo je mesec dni po tem, ko sta deželo prizadela močan potres in uničujoči cunami.

TOLMIN > Na razstavi Metulji iz Fukušime je zato osrednji motiv metulj - Marušičeva ga upodobi v različnih variacijah in mutacijah, na katerega je vplivalo radioaktivno sevanje iz poškodovane jedrske elektrarne.

“Osrednji motiv pričujočega cikla je metulj v različnih oblikovnih variacijah. S ponavljanjem istega motiva avtorica ponazarja mutacijo te drobcene žuželke, na katero po znanstvenih dognanjih vpliva prehranjevanje z obsevano hrano in prenos genskega zapisa,” je v petek na odprtju razstave v avli tolminske knjižnice povedala likovna ocenjevalka Nataša Kovšca.

Z občutenimi slikarskimi interpretacijami Klavdija Marušič ne posnema realnih podob mutiranih metuljev, ampak prikazuje imaginarne oblike, ki so plod njenega subjektivnega podoživljanja naravne nesreče. Metulji so, tako kot njene pretekle upodobitve primorskih pejsažev, skrajno poenostavljene, abstrahirane podobe.

Avtorica pravi, da je vedno oboževala japonsko kulturo in njeno umetnost. “Po tragediji je bilo čutiti žalost naroda. Po potovanju sem novicam iz Fukušime neprestano sledila. Izvedela sem, da je ekipa znanstvenikov preučila metulje iz območja, ki je bilo prizadeto. Ti metulji, zizeeria maha, so zelo pogosti na Japonskem, vendar je do genetskih sprememb prišlo samo na kraju nesreče. Njihova krila so manjša in zmečkana, imajo težave z očmi in s tipalkami,” je žalostno usodo drobne žuželke predstavila slikarka.

Akvareli so bili zaviti v til in zvezani z vozli, kot je v navadi na Japonskem. S tehniko, ki se imenuje furoshiki, zavijajo ljudje darilne vrečke, prigrizek za na pot ter torbe.

Viseli so na bambusovih vejah. “Bambus na Japonskem uporabljajo na več načinov. Med drugim za gradnjo stavb, iz njega izdelujejo dekorativne predmete in predmete za vsakodnevno uporabo. Poganjki pa so zelo slastna hrana. Med potovanjem z vlakom sem občudovala velike bambusove gozdove, ki so pravi užitek za oči,” se spominja Marušičeva. “Akvareli Metulji iz Fukushime so homage državi vzhajajočega sonca in naravi, ki je utrpela hud udarec. Zanima me, zakaj je človek tako krut do narave? Nismo vsi del nje?” se sprašuje avtorica.

Kot ugotavlja Nataša Kovšca, je tržaška slikarka Klavdija Marušič v desetletju intenzivnega ustvarjanja in vztrajnega raziskovanja izraznih možnosti, ki jih ponuja zahtevna slikarska tehnika akvarela, izoblikovala prepoznavno likovno govorico, ki se motivno navezuje na lepoto narave. Sprva je v motivih avtohtone primorske pokrajine in atmosferskih učinkih iskala zgolj otipljivo vsebinsko izhodišče za svoja dela, v zadnjem ciklu, katerega del je na ogled v Tolminu, pa je izpostavila perečo okoljsko problematiko.

NEVA BLAZETIČ

---