Moške igre v ženski tehniki

Če ciklus Dvoboj opazujemo od daleč, najprej opazimo hudomušne figure dveh moških v poslovnih oblekah, ki v različnih - večinoma otroških - igrah bijeta boj za prevlado. Ko pa se približamo slikam, ki so do 24. maja razstavljene v koprski galeriji Contra, opazimo, da je Lana Stojićević za svojo angažirano ustvarjalno izpoved o patriarhalni družbi in nepravični razdelitvi družbene moči izbrala sodobni gobelin.

KOPER>Lana Stojićević, rojena v Šibeniku leta 1989, je lani na Umetniški akademiji splitske univerze diplomirala pri Deanu Jokanoviču Touminu. Kljub mladosti ima za seboj že tri samostojne in več skupinskih razstav ter nekaj nagrad, s katerimi se uvršča med prodornejše mlade ustvarjalce na Hrvaškem.

Sodobna umetnost v gobelinu

V galeriji Contra se predstavlja s postavitvijo Dvoboj, prav tisto, ki ji je na Hrvaškem prinesla uvrstitev v pomembno bienalno razstavo Salon mladih, na katero so letos selektorji izmed več kot 180 prijavljenih del uvrstili zgolj 23 ustvarjalcev, zatem pa je dobila še povabilo za predstavitev v hrvaškem Muzeju sodobne umetnosti.

Cikel devetih slik malega formata je nastal v tehniki ročnega vezenja, ki se, tako avtorica, navezuje na dojemanje gobelina kot neustvarjalnega, šablonskega, amaterskega kiča, v kolektivni zavesti rezerviranega za gospodinje: “S spremembo estetike gobelina in zamenjavo običajnih idiličnih, klišejskih motivov s sodobnimi, je ta stereotipno ženska tehnika postavljena v kontekst sodobne umetnosti.”

A avtorica gre dlje, saj gobelin uporabi kot kontrapunkt moškemu svetu. Na devetih slikah se poslovneža-politika najprej rokujeta, kot bi definirala pravila igre, a zgolj navidezno, saj imata za hrbtoma prekrižane prste. Sledi dvoboj, ki je pravzaprav igranje oziroma merjenje moči v različnih igrah, športih: najprej čaranje nad velikim, z različnimi državnimi zastavami okrašenim loncem, sledi golf, pa jahanje, pri čemer jahač vpreženemu moli pred obrazom znameniti korenček na palici, čemur sledi nekakšen premor za razmislek o naslednji dejavnosti, ki je čepenje pod molzno kravo. Dvoboj se nadaljuje z vlečenjem vrvi, guganjem in sklepnim obračunom v karatejski pozi. “S prikazovanjem dvojic moških v metaforičnem merjenju moči cikel Dvoboj med drugim problematizira družbeno določene vloge, delitev dela po spolu ter neenakopravno porazdelitev družbene in politične moči,” beremo v spremnem besedilu k razstavi.

Minimalizem in kič-tehnika

Kustos koprske postavitve Mladen Bosanac pravi, da sta ga pri avtorici pritegnila tako minimalizem kakor tudi reinterpretacija umetniškega dela v svojevrstni kič-tehniki: “Gobelin kot ustvarjalna tehnika ni novost, v tujini je tega veliko, vendar je Lana Stojićević s svojim reduciranjem ubrala drug, svež pristop, reinterpretirala umetniško delo, ki deluje zelo univerzalno.” Kustos opozarja tudi na oblikovno tradicionalne okvirje, ki priklicujejo pozlato, a jih je avtorica pobarvala v sivo, s čimer je skušala domala izničiti kič.

“Ročno izvezena dela nadaljujejo popolnoma drugačno tradicijo od običajnih nosilcev vizualnega izraza, tako da je zgodovino ročnega vezenja mogoče neposredno povezati z zgodovino položaja žensk. Njihova ročna dela v glavnem niso veljala za velik dosežek, temveč so jih vrednotili le kot skromne amaterske izdelke,” je o svojem konceptu zapisala avtorica, ki poudarja, da je nešteto vbodov z iglo in ur, vloženih v izdelavo njenega niza umetniških del, v popolnem nasprotju s težnjo po tehnološkem skrajševanju postopkov.

“Industrializacija je uničila tradicijo narodne noše in s tem tudi tradicijo ročnega vezenja, ki je spremljala njeno izdelavo, po drugi strani pa smo se danes znašli v težavnem procesu deindustrializacije, ko je prva na udaru prav tekstilna industrija, v kateri so pretežno zaposlene ženske,” opozarja ustvarjalka, ki je zato politiko, ki je še vedno domena moških, ironično upodobila z ženskim postopkom vezenja.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---