Mojster, ki je poslikal primorske cerkve

Na Vidmu, središču občine Dobrepolje na Dolenjskem, so predstavili umetniško dokumentarni film Svetovi ustvarjalnosti, v katerem sta se dr. Igor Kranjc in Sašo Vrabič posvetila življenju in delu slikarja, grafika, kiparja in ilustratorja, dobrepoljskega rojaka Toneta Kralja. Eden najpomembnejših slovenskih slikarjev minulega stoletja je pustil močan pečat tudi na Primorskem.

 Tone Kralj je na Primorskem najprej, že leta 1921,  poslikal cerkev svete Helene na Premu Foto: Jaka Jeraša
Tone Kralj je na Primorskem najprej, že leta 1921, poslikal cerkev svete Helene na Premu Foto: Jaka Jeraša

VIDEM > “Modernizem Toneta Kralja temelji na prepričanju, da je ustvarjanje umetnosti, prav tako stvarna kakor predmetna snov kot gradivo oblikovanja, zato umetniško delo ni le posnetek realnosti, marveč je delo samo razkrita resničnost. Z nezaupanjem je pristopal do utopičnih vizij modernega sveta. Dvajseto stoletje vojn in sovraštva ga je navdajalo z grozo, slepila je odklanjal,” je v zgibanki, ki je spremljala predstavitev filma, zapisal dr. Igor Kranjc, najboljši sodobni poznavalec Kraljevega likovnega opusa.

Tone Kralj (1900-1975) je bil doma iz vasi Zagorice v Dobrepoljski dolini v Suhi krajini. Kralj je nedvomno eden najpomembnejših slovenskih modernistov 20. stoletja, izjemno plodovit avtor na vseh naštetih področjih likovnega ustvarjanja. Njegov opus je impozanten in shranjen v javnih likovnih ustanovah kot tudi v zasebnih zbirkah. Leta 1972 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, leto dni pred smrtjo pa so v Kostanjevici na Krki odprli njegovo stalno zbirko. Pomemben Kraljev opus hrani tudi Moderna galerija v Ljubljani.

Na Primorskem pa ima Tone Kralj posebno mesto, saj je med obema svetovnima vojnama in potem po drugi vojni poslikal več kot 50 cerkva. Prvo, župno cerkev sv. Helene na Premu, že leta 1921. Od kod ta njegova dolgotrajna navezanost na Primorsko, ki je bila po prvi vojni del Italije, smo vprašali Igorja Kranjca: “Vse skupaj se začelo v Dobrepolju ob Kraljevih poslikavah cerkve v Grižnji vasi, o čemer je pisala revija Mladika. Ko so primorski duhovniki videli predstavitev te poslikave notranjščine cerkve, so očitno zaznali, da bi bila to primerna umetniška osebnost, ki bi lahko poslikala notranjščino primorskih cerkva. Te so bile namreč v veliki meri med prvo svetovno vojno porušene. V drugi polovici dvajsetih let je tekla prenova tamkajšnjih krajev skupaj s cerkvami. Ker so bili primorski duhovniki narodno zavedni, so povabili tega umetnika ekspresionista, moderno orientiranega slikarja, ki je imel tudi posluh za sakralno umetnost.”

Kraljeve poslikave se nizajo po vsej Primorski. Po vojni in po daljši prekinitvi se je Kralj v 50. letih ponovno vrnil na Primorsko, vendar ta njegov ciklus v dokumentarnem filmu skorajda ni omenjen.

“V stroki velja prepričanje, da je opus iz obdobja med obema vojnama nekakšen vrhunec njegovih sakralnih poslikav. Po drugi vojni, ko popusti ideološki primež in estetika socialističnega realizma, ko ni bilo več nevarno podajati se v poslikavanje cerkva, je Tone Kralj znova dobil vabila svojih duhovniških znancev in prijateljev iz časa med obema vojnama. V nekaterih cerkvah, denimo v Ilirski Bistrici in drugod, je poslikal velike površine. Tedaj se pojavi tehnična novost, slikanje na lesonit, ki pa je neobstojen material, kot so poslikave, delane neposredno na omet.”

Dokumentarni film na dvd-ju, ki so ga predstavili v izjemno lepem kulturnem hramu, v Jakličevem domu na Vidmu, kjer je tudi spominska soba bratov Franceta in Toneta Kralja, je izdala dobrepoljska občina. Njen župan Janez Pavlin je napovedal nadaljevanje skrbi za pomembno kulturno dediščino obeh bratov in tesnejšo povezavo s Kostanjevico na Krki, kjer je postavljena stalna zbirka Kraljevih del.

Na predstavitvi je sodelovala tudi slikarjeva hčerka Tatjana Kralj, ki je spregovorila o delovanju Kraljeve fundacije. Ta skrbi za njegovo zapuščino in predvsem zbira denar za restavracijo poškodovanih fresk. Tudi tistih na Premu.

TOMO ŠAJN


Najbolj brano