Mlada ustvarjalnost pred novimi izzivi

Kulturno društvo Vilenica Sežana in tamkajšnja območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS sta minuli teden razpisala 14. natečaj za Mednarodno literarno nagrado Mlada Vilenica 2014, ki nagrajuje najboljše pesmi mladih pesnikov in pesnic osnovnih in srednjih šol.

SEŽANA > Letos so k sodelovanju prvič povabili tudi učence dvojezičnih šol sosednjih držav, kar je bil, kakor pravi nova predsednica društva Tinkara Kovač, nujen in ključen korak.

Prvič so tako k ustvarjanju vabljeni tudi otroci dvojezičnih šol iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, a to ni edina novost. Mlada Vilenica ima letos namreč tudi prvič razpisano temo, ki naj bi mladim pomagala pri izboru vsebine svojih pesmi. “Tema Mlade Vilenice 2014 je tako posvečena začetku desetletja, ki ga svetovna organizacija Združenih narodov posveča Trajnostni energiji za vse in znotraj tega lesu, kot viru energije, ki ga narava pridno skladišči v gozdovih,” so zapisali prireditelji. Ob tako svojevrstni temi so k sodelovanju povabili tudi Janeza Koželja, profesorja arhitekture na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, ki je za pomoč mladim pripravil besedilo o tem, kaj vse lahko les pomeni.

Nagrado Mlada Vilenica bodo letos podelili štirinajstič. Ustanovili so jo leta 2001, tako kakor Kulturno društvo Vilenica, ki je nedavno dobilo spletno stran in novo predsednico, kantavtorico Tinkaro Kovač, ki živi v Lokvi in se je v domačem okolju izkazala tudi kot pobudnica in prirediteljica festivala Lokvice.

“Mlada Vilenica letos prehaja v obdobje, ki je dovolj zrelo, da uredi pretekla spoznanja in skozi vrata spusti nove zamisli. Gotovo lahko vsak kdaj opazuje, kako živahne so misli mladih pri štirinajstih. Tako nekako se počutimo mi, ki odkrivamo bogastvo preteklosti Mlade Vilenice in razmišljamo o dinamiki časa, ki teče okoli nas. Ta je sicer vedno isti, od nas pa terja veliko prilagajanja. In tako skušamo neboleče preiti v obdobje, ki tudi pri mladih pomeni prehod v zrelost - čas, ki človeka zaznamuje v tem, kar bo,” razmišlja Kovačeva, ki jo je k sodelovanju in predsedovanju društvu pred nekaj meseci povabil oče mednarodnega literarnega festivala Vilenica Aleksander Peršolja.

“Prihodnje leto bo Vilenica praznovala 30 let, Mlada Vilenica pa petnajst, skratka gre za festivala z dolgo tradicijo, kar je zame velika odgovornost. Pri Društvu slovenskih pisateljev so me lepo sprejeli, ker so si menda želeli nekoga, ki bi morda nekoliko prevetril društvo, in iz malce drugačnega sveta, kakršen je svet glasbe, od koder prihajam jaz, prinesel ščepec svežine. Sama pa iskreno uživam v tem sodelovanju, ker mi omogoča novo, drugačno ustvarjalnost na področjih, kjer doslej nisem še imela te možnosti,” zatrjuje glasbenica.

Društvo Vilenica, pravi Tinkara Kovač, združuje navdih jame Vilenica in čudovite narave Krasa, umetnost, ki v to okolje v času festivala prihaja tudi iz tujine, ter vzgajanje otrok v bralce in ustvarjalce poezije: “Poezija je morda v primerjavi s kakšno video igrico precej neprivlačna, ampak mi verjamemo, da je ravno nasprotno - s poezijo lahko prideš do pomembnejših, zanimivejših in domiselnejših rešitev, do katerih se prebiješ sam.”

Širjenje natečaja Mlade Vilenice na slovenske šole v zamejstvu je po njenem mnenju nujen in ključen korak, saj bi bilo lahko komunikacije med šolami onkraj slovenskih meja in tistimi v matični domovini več. “Slovence v zamejstvu je treba vključevati v dejavnosti matične države in jim ponuditi platformo, na kateri bodo lahko ustvarjalni tudi v slovenskem jeziku ter se kosali z vrstniki iz Slovenije. To se mi zdi odlično za oboje. Imam namreč izkušnjo šolanja v zamejstvu, in lahko rečem, da je tam slovenščina drugačna, zelo posebna, kakor je denimo poseben pesnik Marko Kravos. Njegov jezik je drugačen, je kot nekakšna spužva, ki si je dovolila vsrkati tudi kakšne italijanske sklope besed, melodijo, ritmiko - tako jezikovno plemenitenje je priložnost za Slovence. Za zamejce pa je Mlada Vilenica lahko priložnost, da se potrudijo pisati in razmišljati v slovenščini. V Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem včasih nimajo te možnosti, ker je okolje tako, da je priložnosti za razvijanje svojega jezika preprosto manj,” pojasnjuje Tinkara Kovač, ki se veseli novih izzivov.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---