Metka Krašovec je postala častna doktorica UP

Popoldne je na 15. slovesni akademiji Univerze na Primorskem rektor dr. Dragan Marušič slikarki Metki Krašovec podelil naziv častne doktorice. Slovesnost so obogatili z otvoritvijo razstave Pomlad, ki v koprski galeriji Meduza povezuje štiri velika platna lanske Prešernove nagrajenke in življenjske sopotnice pokojnega pesnika Tomaža Šalamuna iz Kopra.

KOPER > Akademska slikarka Metka Krašovec (1941), ki si je častni doktorat prislužila z umetniškim opusom, se koprskega slavja zaradi bolezni ni mogla udeležiti, priznanje je v njenem imenu prevzel Arne Brejc iz ljubljanske galerije Equrna. Tako v galeriji Meduza kakor na univerzi je slikarkino delo predstavil pesnik, filozof in upokojeni kustos Obalnih galerij Andrej Medved, tudi avtor utemeljitve častnega doktorata. Metko Krašovec prišteva med vodilne slovenske slikarje: “Najprej je tu trojica starejših, že preminulih mojstrov: Stupica, Mušič, Pregelj. Sledi jim četverica vrhunskih slikarjev, ki ustvarjajo vsak v svojem slogu: Emerik Bernard, Metka Krašovec, Živko Marušič in Marko Jakše. Sledijo jim mlajši: Ira Marušič, Nika Zupančič, Suzana Brborović, Maruša Šuštar ... To so tri generacije naših pomembnih slikarjev.”

V Meduzi na ogled postavljena platna gledalcu odpirajo veliko okno v ustvarjalno obdobje Metke Krašovec, ki se je začelo v devetdesetih letih, ugotavlja Medved: “Njena prejšnja dela preveva posebno, magično občutenje in skoraj metafizična jasnost v 'posnemanju' frančiškanske cerkve v Ljubljani ter v podobah mame na bolniški postelji. Sledile so risbe in grafike, na katere so vplivala potovanja, tako realna, denimo v Mehiko, kjer je spoznala Tomaža Šalamuna, in pa tudi duhovna. V njenem opusu je tudi obdobje neoklasicizma, kjer so figure nekakšne skulpture. Tu je avtorica sprostila tok svoje imaginacije in mojstrstva do skrajnih meja likovnih in domišljijskih zmožnosti, predvsem v serijah risb na papirju. In tega toka ni nikoli več prekinila, saj se tudi v zadnjem času vrača k risbi, ki jo na različni podlagi povezuje z verzi iz svetovne poezije in ki učinkuje umirjeno, človeško toplo. V njen opus je prišla tudi nova podoba - spomnim se na primer, kako je prav tu, v Meduzi, občudovala risbe Mimma Paladina, ki ga je zatem s svojimi deli nadgradila.”

V devetdesetih letih se je Metka Krašovec spet povsem posvetila slikarstvu, klasični formi, poudarja Medved: “Na velikih platnih je upodabljala ciprese, vodo, otoke, ljudi, zlasti deklice, ki so najbrž posnete po resničnih iz sorodstva ... Opazen je zlasti chiaro-scuro, sfumato, ki podobo tako zatemni kakor osvetli.”

Štiri velika platna je za koprsko razstavo posodil zasebni lastnik, ki noče biti imenovan. Slikarka jih je z akrili poslikala pred desetletjem in jih naslovila Klara in Schinkel, Rojenice, Obisk in Odpri oči. V Meduzi bodo na ogled do 23. marca.

---