Matej Bor je bil dvorni pesnik revolucije

Ob stoletnici rojstva Mateja Bora (1913-1993), pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca, ki se je rodil v Grgarju, je tik pred izidom dokumentarna biografija Stoletni Bor. V Jubilejni zbirki jo bo izdala Mladinska knjiga, njen avtor dr. Mihael Glavan pa jo je že predstavil v novogoriški knjižnici. V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani jo bodo predstavili 14. maja.

NOVA GORICA> Zanjo je dokumentarno biografijo napisal, izbral slikovno gradivo in Borove eseje dr. Mihael Glavan, spremno študijo o literarnem opusu Mateja Bora pa je napisal dr. Miklavž Komelj. Posebna dragocenost knjige so spomini njegovih otrok Mateja Pavšiča, Ajde Marušič Pavšič in Manje Pavšič ter vnukinje Nane Žargi, ki jih dopolnjuje pričevanje Borove sokrajanke Justine Doljak.

Kot je na predstavitvi knjige v novogoriški knjižnici dejal Glavan, se je dokumentarne biografije lotil z vprašanjem, kako zajeti tako bogat in raznolik opus (trinajst dram, štirje romani, štiri pesniške zbirke, filmski scenarij, esejistika in polemike, prevodi 19 Shakespearjevih dram ...) v eno samo razvojno črto od rojstva do smrti. Odločil se je za tako imenovani metodo modernega zgodovinopisja, ki pravi, da ima vsako ustvarjalno delo v središču pozornosti pisatelja. Tako je nastala tako imenovana duhovna biografija, ki pelje črto rasti od rojstva do smrti.

Življenje in delo Mateja Bora (z rojstnim imenom Vladimir Pavšič) je Mihael Glavan razdelil v več faz. Prva, odločilna naj bi trajala do leta 1947. Že kot gimnazijec v Celju se je vključil v vrenje tistega časa, s pisanjem pa je začel že na univerzi v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko. Skozi glavna vrata v književnost, kulturno in politično življenje je vkorakal, ko se je priključil OF in partizanom. Leta 1942 je izdal znamenito pesniško zbirko Previharimo viharje. “To je eksplozija poezije, dinamične in revolucionarne,” je komentiral Glavan. Postal je dvorni poet revolucije, kot se je sam imenoval. “Gre za poseben čas, saj umetnost tedaj doseže popolno uglasitev s celotnim družbenim bivanjem in hotenjem,” meni Glavan. Bor se je v gozdu na bojnem položaju tudi poročil, a so njegovo ženo, partizanko Nino, že po treh mesecih zajeli in usmrtili Nemci.

V naslednji, povojni fazi se povsem posveti umetniškemu delovanju, piše pesmi, romane, drame, kritike, eseje, bil je krajši čas ravnatelj ljubljanske Drame, od 1948 pa deloval kot samostojni književnik, najprej v Ljubljani in na Bledu, nato v Radovljici. Poročil se je še dva krat. Poslednje desetletje je namenil prevajanju Shakespearjevih dram, pisal je za otroke oziroma za mladino ter obsežne eseje. Pred smrtjo je Bor začel pisati avtobiografijo, a le do leta 1942, ki pa jo je Glavan s pridom uporabil.

Glavan je Bora označil kot samosvojo osebnost, ki je vse življenje ostala v središču javne pozornosti. “Sam je zatrjeval, da v družbeno dogajanje ni posegal kot politik, pač pa temeljito s svojo umetniško, esejistično, kritično in polemično besedo.” Na področju umetnosti in kulture v slovenski socialistični družbi je bil enakovreden sobojevnik in vodnik, včasih pa tudi nasprotnik Josipu Vidmarju. “Imel je izjemno moč, da si je v okviru socialistične družbe uspel izbojevati osvobojeno ozemlje, kjer je suvereno vladal in na katerem mu niso mogli do živega niti Vidmar niti partijski komisarji.” Včasih je bil celo preveč vkopan v svoj prav in premalo toleranten do drugače mislečih, zato je pogosto izzivalno hodil po robu, se spuščal v polemike zlasti z mlajšimi književniki in misleci. Rad je moraliziral in uravnaval svet.

Lok njegovih pesmi po Glavanovem mnenju sega od bojevite partizanske poezije do premika v intimizem in refleksijo moderne razslojene družbe, dramatika pa od angažirane agitacijske igre (Raztrganci), iskrivih skokov v filmske scenarije (Vesna) do moderne psihološko in sociološko fundirane drame, med katerimi omenja deli Šola noči in Zvezde so večne.

Knjigo zaključuje Borova beseda, izbor njegovih temeljnih esejističnih premislekov o lastni in drugi slovenski besedni ustvarjalnosti, med katere je Mihael Glavan vključil razvpito kritiko Demokracija da, razkroj ne.KLAVDIJA FIGELJ

---