Majk Mulaček razstavlja Patetike

Patetiki - stari in novi Majka Mulačka, ki še dober teden domujejo v galeriji Pokrajinskega muzeja, predstavljajo radoživo nasprotje času, ko je pretirano navdušenje mogoče zgolj ob popolni (s)pozabi.

KOPER> Koprski kipar Majk Mulaček (1956), ki je pred dobrim desetletjem abstraktnejšo formo zamenjal za igrivo-zbadljive figure, večinoma oblikovane v tehniki dvakrat žgane gline, po besedah kustosa razstave Dejana Mehmedoviča v predstavljeni zbirki ostaja zvest svojim ključnim vsebinskim smernicam.

Tudi tokrat njegovi kipi svojevrstno odsevajo naš čas. “Nič ni več grotesknosti niti banalnosti, vse je lahko samo patetično,” v spremnem katalogu piše Mehmedovič, ki Mulačka spremlja že vrsto let, saj je kar nekaj njegovih razstav gostil v izolski galeriji Insula.

Mulačkovi junaki, tako že videni, denimo, iz razstav Slovenski flower power ali Za prgišče črnine, kakor najnovejši, med njimi posebej “patetična” plesalca tanga, večinoma ohranjajo drobne, razpotegnjene ude, polne obraze, zaobljene torze, zajetne zadnjice in obrazne izraze, ki so marsikdaj na prvi pogled hudomušni, a kaj kmalu v gledalci vzbudijo (včasih tudi komaj zaznavno) nelagodje. Nemalokrat zamaknjeno zrejo mimo ali skozi opazovalca v neznano, v prihodnost, ki je (morda niti) ni; kot bi želeli reči tisti znani “carpe diem”. Skratka, patetično.

Hudomušne, radožive, posmehljive in do površinskosti vsakdana zbadljive figure odlikuje tehnika, ki jo avtor ves čas izpopolnjuje. “Patetiki predstavljajo zavidljivo rešitev keramičnega kiparstva in nedvomno potrjujejo tradicionalni potencial tega, v sodobnem času precej zapostavljenega, kiparskega medija,” zatrjuje Mehmedovič, ki v Mulačkovi ekspresivni ustvarjalnosti vidi tako posmeh objektivnemu kakor - v lastni intimni podstati - tudi željo po radikalnih spremembah.

MPG

---