Ljubezen in (ne)ukročenost

Ukročene trmoglavke na sodobnih gledaliških odrih ne srečamo prav pogosto. Režiser mlajše generacije Juš A. Zidar pravi, da se besedila Williama Shakespeara niso lotili kot igre o jezikavi in grobi ženski, ki jo je treba prilagoditi moški volji, marveč jih je zanimala ljubezen. Na velikem odru Slovenskega stalnega gledališča Trst bodo Ukročeno trmoglavko predpremierno uprizorili drevi ob 20.30, premierno pa jutri.

TRST > “Bistvo gledališča vidim v tem, da družbo osvobaja apriorizmov, stereotipov in vseh postavk, ki omogočajo kakršnokoli nasilje,” pojasnjuje Juš A. Zidar in dodaja, da ga zanimajo besedilne predloge, ki izpostavljajo tovrstne tematike. Umetniški koordinator Igor Pison mu je najprej ponudil režijo antične komedije “na žensko temo”, a potem so se z dramaturginjo Evo Kraševec odločili, da skočijo v renesanso in se ustavijo pri Shakespearu, ki je po Zidarjevih besedah izjemno globok v orisu človeške duše in značaja. “Ukročena trmoglavka je komedija, v kateri se Shakespeare najbolj neposredno ukvarja z vprašanjem ženske in tudi z vprašanjem šovinizma, ki je v ozadju celotne zgodbe in osrednjega konflikta. To je izhodiščna spotika, a odločili smo se, da se spopademo z vsemi premisami, ki delajo žensko v današnjem času podrejeno, in da se znotraj teksta, ki je v osnovi šovinističen, borimo za osvoboditev tega šovinizma,” je na srečanju z novinarji pojasnil režiser, ki je v središče postavil enakopravnost in ljubezen.

Ljubezen, negotovost, strah, želje ...

V besedilu so avtorji predstave našli precej vsebin, ki nagovarjajo sodobnega gledalca; od pokoravanja ženske, patriarhalnih odnosov do mizoginije. Raziskovali so odnos med posameznikom in družino ter odnose med partnerjema: “Po Shakespearu gre v tem primeru za ukrotitev ženske, mi pa smo se ukvarjali z ljubeznijo in medsebojnim kročenjem,” je pojasnila Eva Kraševec in pristavila, da so pozornost namenili tudi pojmu igre in igralstva, saj jih je zanimalo, kaj pomeni biti igralska družina danes, pri oblikovanju karakterjev pa so se naslonili tudi na commedio dell'arte.

Razstava Jasne Merkù

Pred sobotno uprizoritvijo bodo v avli Kulturnega doma odprli razstavo 9x neukročenaJasne Merku. Umetnico in njena najnovejša dela bo predstavil Ivan Žerjal.

Tako Katarina kakor Petruccio se v Zidarjevi interpretaciji “neuravnovešeno” obnašata predvsem zaradi negotovosti in strahu, ki ju prinaša ljubezen, pa tudi zaradi želje, da bi ju drugi sprejeli takšna, kakršna sta.

Vlogo Katarine je režiser zaupal članici ljubljanske Drame Ivi Babić, ki tokrat s Slovenskim stalnim gledališčem sodeluje prvič. Kot pravi, je bila lačna takega izziva: “Zelo sem hvaležna vesolju in konkretnim ljudem, ki so pripeljali do tega, da sem lahko tu.” Petruccio je po besedah Tadeja Piška, ki ga igra v tokratni uprizoritvi, nosilec šovinističnega principa krotenja. “Mislim, da nam je uspelo narediti moderno zgodbo, kdo koga ukroti in do kakšne mere pa bomo še videli,” je dejal med smehom ter pristavil, da so se soigralci odlično ujeli. Na odru so se razigrali, pri čemer jim je bil po Piškovih besedah v veliko pomoč tudi izvrsten prevod Milana Jesiha in sodelovanje z lektorico Tatjano Stanič.

Glasba in smeh

V Ukročeni trmoglavki bosta nastopila tudi Tržačana Ilija Ota in Andrej Rismondo, novi član ansambla SSG Jernej Čampelj ter Vladimir Jurc in Tina Gunzek. Scenografijo je zasnovala Petra Veber, kostume Mateja Fajt, asistent dramaturgije je Sandi Jesenik, posebno mesto v predstavi pa ima glasba Jurija Aliča, ki pravi, da ga je pri skladanju navdihovala povezanost igralcev: “Imel sem več različnih tem, in ko sem se ob igranju ene izmed njih začel smejati, sem vedel, da je prava. Zdelo se mi je zelo primerno, da tudi glasba sama nosi neko duhovitost.”

---