Letonja spet osvojil slovensko občinstvo

V Zlatem abonmaju, koncertnem nizu, znotraj katerega v Cankarjevem domu nastopajo najprestižnejši orkestri, največja dirigentska imena in najbolj vroči solisti na svetu, je predsinočnjim gostoval Filharmonični orkester iz Strasbourga.Od leta 2012 ga vodi dirigent Marko Letonja, občinstvo pa je posebej navdušil tudi čudežni, komaj 21-letni pianist Kit Armstrong.

LJUBLJANA > Marko Letonja je sicer že velikokrat dirigiral v Gallusovi dvorani (od leta 1991 do 2003 je bil programski glasbeni direktor Slovenske filharmonije), a v zadnjih osmih letih ga na tem odru ni bilo slišati. Od leta 2003, ko je prevzel mesto glasbenega direktorja ter glavnega dirigenta Baselske opere in simfoničnega orkestra, dirigira predvsem v tujini. Baslu so sledili še Ženeva, Rim, Berlin, München, Lizbona, Stuttgart ter celo Dunajska državna opera in milanska Scala. V zadnjem času pa je precej angažiran tudi na Novi Zelandiji in v Avstraliji, kjer je od leta 2012 tudi umetniški vodja Tasmanskega simfoničnega orkestra.

Predsinočnji koncert je bil za slovenski glasbeni svet poseben trenutek, kot takrat, ko je na oder Zlatega abonmaja stopila Marjana Lipovšek. Vrnitev na oder Cankarjevega doma je bila po dirigentovih besedah kar težka, čeprav je imel s strasbourškim orkestrom za sabo že zelo odmevna koncerta v Münchnu in na Dunaju. A smo že po prvih taktih uvodne skladbe lahko začutili, da se med njim in orkestrom pretaka prava energija.

Slovensko občinstvo se ji je kmalu prepustilo, čeprav se je orkester, kot pravi ambasador svojega kraja ob meji med Francijo in Nemčijo, predstavil s sporedom, ki sta ga zaokrožali francoska (Berliozov Rimski karneval) in nemška (Beethovnova Sedma simfonija) glasba. Osrednji del je zavzemal svetovljanski Chopin, za katerega se je odločil izbrani solist Kit Armstrong, Američan, ki ne more skriti svojih vzhodnjaških korenin, še včeraj čudežni deček, danes že zrel glasbenik in znanstvenik (na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu je diplomiral iz klavirja in kompozicije, na Univerzi Pierre in Marie Curie v Parizu pa magistriral iz matematike).

Zato je toliko bolj presenečala njegova sicer briljantna in tehnično brezhibna, a obenem pretanjena ter globoko domišljena interpretacija Prvega klavirskega koncerta v e-molu. Prisrčno je bilo sodelovanje med solistom in dirigentom, ganljivi so bili trenutki, v katerih je orkester presenečeno, a spoštljivo in elastično sledil pianistovim nenadnim rubatom. Navdušenje nad izvrstnim mladim umetnikom pa se ni poleglo niti po dveh dodatkih. Tudi orkestru na koncu drugega dela koncerta, po odlični in izjemno občuteni izvedbi Beethovnove Sedme, nista ušla dva (seveda spet francoska, Bizetova) bisa. Marko Letonja, ki je tokrat iz Sedme simfonije ustvaril izjemno mojstrovino, ju je napovedal z besedami hvaležnosti, namenjene slovenskemu občinstvu, saj ga je po daljši odsotnosti izredno toplo sprejelo v svoj kulturni hram. Gallusova dvorana je bila napolnjena do zadnjega sedeža, s šestdesetimi dodatnimi vred. “Ko se vrneš na te deske, je to čisto nekaj posebnega! Ne morem vam opisat občutkov, ki sem jih imel uro pred koncertom. Teh, ki jih čutim zdaj, pa sem zelo vesel,” je po koncertu povedal dirigent. Verjetno sta tudi zato oba dodatka zazvenela toliko bolj vehementno in sproščeno.

LEA HEDŽET

Radio Koper

---