Leto bo v znamenju 140. obletnice rojstva Jožeta Plečnika
V letu 2012 mineva 140 let od rojstva Jožeta Plečnika. V spomin na arhitekta, ki je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice - Dunaj, Prago in Ljubljano, bo Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravil več dogodkov. Program bo osredotočen na doživljanje arhitektovega dela v živo.
Letos mineva 140 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika
LJUBLJANA> V sklopu obeleževanja jubileja bodo lahko obiskovalci Plečnikovo dediščino spoznavali v družbi priznanih poznavalcev Plečnikove arhitekture. Vsak mesec bo namreč potekal vodeni ogled ene od Plečnikovih stvaritev.
V muzeju napovedujejo tudi serijo pogovorov, ki bodo namenjeni novim pogledom na zapuščino Jožeta Plečnika. Ustvarjalci in strokovnjaki z različnih področij bodo spregovorili o tem, na kakšen način črpajo iz Plečnikovih zamisli in ugotavljali, kaj Plečnikovo znanje in delo pomenita za prihodnost arhitekture, oblikovanja ter slovenske kulture na splošno. V januarju bo na vrsti sklop večernih predavanj na temo Plečnikovi koncepti za prihodnost, v februarju pa na temo Plečnik in mladi raziskovalci.
Od Plečnikovega čaja do 3D arhitekture
Številne dogodke bodo v muzeju pripravili v sodelovanju z drugimi promotorji Plečnikove dediščine. Tako bodo denimo v sodelovanju z društvom Gallus Bartholomeus iz Šentjerneja predstavili Plečnikov čaj, izdelan po originalni recepturi Plečnikove gospodinje, Šentjernejčanke Urške Luzar. Umetniški inkubator EEEM v sestavi Luka Dekleva, Erik Kapfer in Franjo Čeh pa bo v MAO predstavil video instalacijo, v kateri bodo s tridimenzionalnim mapiranjem umetniško osvetlili Plečnikovo arhitekturo.
Plečnikova dela tudi na Unescovem seznamu
Leto 2012 bo, kot poudarjajo v MAO, pomembno tudi za nadaljnjo zaščito Plečnikove dediščine. Muzej namreč sodeluje v češko-slovenski delovni skupini, ki pripravlja gradivo za nominacijo Plečnikovih del za Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Skupina se bo konec januarja sestala v Ljubljani.
Že marca letos pa je MAO zaključil popis Plečnikove zbirke, ki obsega skupaj 17.605 predmetov, med njimi arhitektovih osebnih predmetov in arhiv njegovih projektov z risbami, modeli ter s fotografijami. Ta bo ostala v Plečnikovi hiši na Karunovi ulici. Pri obravnavi in promociji Plečnikove zapuščine bo zato MAO v prihodnje sodeloval z Muzeji in galerije mesta Ljubljana, ki bodo po podpisu pogodbe med ustanovama postali skrbnik Plečnikove zbirke.
Plečnikova dediščina v Ljubljani je bila z odlokom zaščitena leta 2009. Tedaj je namreč vlada več kot 50 enot Plečnikove dediščine v Ljubljani razglasila za kulturne spomenike državnega pomena. Status spomenika ima tudi že nekaj Plečnikovih arhitektur izven Ljubljane, in sicer v Begunjah, v Stični in v Črni vasi. Kar pa se tiče ostalih spomenikov, ki so avtorsko Plečnikovo delo, je umetnostni zgodovinar Damjan Prelovšek pripravil izbor 37 lokacij oziroma objektov, izpostave Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa že pripravljajo predloge za razglasitev. Predvidoma bodo razglašeni letos, so povedali na ministrstvu za kulturo.
Od Ljubljane do Prage
Jože Plečnik se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Sprva je obiskoval ljudsko šolo v Ljubljani, nato umetnoobrtno šolo v Gradcu. Leta 1895 se je na Dunaju vpisal na umetnostno akademijo, na arhitekturni oddelek, ki ga je vodil prof. Otto Wagner. Po končanem študiju je dobil štipendijo, s katero je skoraj eno leto živel v Rimu ter potoval po Italiji in Franciji. Po vrnitvi s študijske poti se je za dobrih deset let ustalil na Dunaju. Tam je sprva delal v Wagnerjevem ateljeju, nato kot samostojni arhitekt.
Med letoma 1911 in 1921 je živel v Pragi, kjer je bil profesor na umetnoobrtni šoli. Leta 1920 je bil imenovan za arhitekta Praškega gradu, poleg tega je sprejel mesto profesorja na novoustanovljeni fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1921 se je preselil v Ljubljano, nato pa do leta 1934, ko je sodeloval pri obnovi Praškega gradu, veliko potoval med Prago in Ljubljano.
NUK, Križanke, stadion, Kongresni trg, Tivoli, ...
V Ljubljani se je ob načrtovanju posameznih stavb posvečal manjšim urbanističnim ureditvam, izrisal pa je tudi dva generalna urbanistična načrta za slovensko prestolnico, ki sta ostala le na papirju.
V Ljubljani je Plečnik z Narodno in univerzitetno knjižnico ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor, namenjen umetnosti, predvsem glasbi, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce.
Vabili pa so ga tudi na druge konce domovine. Med drugim je načrtoval cerkev Gospodovega vnebovhoda v Bogojini, Ljudsko posojilnico v Celju in lovsko kočo kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici. Njegovo delovanje je seglo tudi v druge republike nekdanje Jugoslavije, kjer je med drugim ustvaril cerkev sv. Antona v Beogradu.
Plečnik je umrl 7. januarja 1957 na svojem domu v Trnovem. 50. obletnico njegove smrti je leta 2007 država obeležila s Plečnikovim letom.
STA