Lesene jadrnice, ki so nekdaj zmagovale

Petkovo odprtje nove zbirke Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran v nekdanjem skladišču soli Monfort, ki govori o tradicionalnem ladjedelništvu in razvoju vodnih športov pri nas, se je ob številnih obiskovalcih, donatorjih in sodelavcih projekta, piranskem županu Petru Bossmanu in drugih uglednih gostih udeležil tudi minister za promet Patrick Vlačič.

PORTOROŽ> Odprtje zbirke je ob direktorici Pomorskega muzeja Martini Gamboz tudi sam pospremil z lepimi mislimi, da ga postavitev zbirke navdaja z veseljem, ker se Slovenci zavedamo, da smo tudi pomorci.

Pridobitev najemnih prostorov v Monfortu, za katere so si že vrsto let prizadevali, je Pomorskemu muzeju v Piranu omogočila, da so prvotno načrtovano razstavo o tradicionalnem ladjedelstvu in tradicionalnih lesenih plovilih razširili in se lotili obsežno zasnovane akcije pridobivanja plovil s področja tekmovalnega jadranja, veslanja in modelarstva.

“Športno in tekmovalno veslanje in jadranje imata na slovenski obali dolgo tradicijo. V obdobju med obema vojnama in neposredno po drugi svetovni vojni so se razvijali številni klubi in mnogi tipi tekmovalnih čolnov in jadrnic, ki jih je še mogoče pridobiti in v prihodnje pokazati v stalni zbirki Pomorskega muzeja Piran. Vse lesene jadrnice in veslaški čolni so sami po sebi tehnični dosežki svojega časa,“ je ob odprtju nove zbirke povedala direktorica Pomorskega muzeja Martina Gamboz.

Za zbirko so v muzeju tako pridobili pet jadrnic iz različnih tekmovalnih razredov in veslaška čolna četverec in osmerec. Plovila so iz začetka 50. in iz 60. let prejšnjega stoletja, tako so jadrnice iz razreda L-5, leteči holandec, sloka, finn in optimist še iz lesa, v zbirko Pomorskega muzeja pa so jih darovali Jadralni klub Pirat iz Pirana, Jadralni klub Ljubljana, Veslaški klub Izola in zasebniki, med njimi tudi jadralca David Antončič in Milan Morgan.

Sočasno z odprtjem zbirke je izšla tudi publikacija o tradicionalnem ladjedelništvu kustosa za tehniško dediščino pri Pomorskem muzeju v Piranu Uroša Hribarja z naslovom Davide Filipas, Spomini ladjedelniškega mojstra.

Knjiga je dokument o enem redkih mojstrov tradicionalnega ladjedelništva, njegovem razmišljanju in poznavanju obrti, Davidu Filipasu, rojenem leta 1931 na otoku Cresu, že od leta 1955 pa živi v Piranu, saj je v piranski ladjedelnici delal več desetletij. Tega danes redkega mojstra so seveda obiskovalci v Monfortu posebej prisrčno pozdravili.

Publikacija je v Pomorskem muzeju nastala v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana in novinarsko-založnisko hišo Edit z Reke. MS

---