Lepota in gnus prežvečenega uma

Devet članov ArtNetLaba, ki razstavljajo v galeriji Dimenzija napredka, načenja družbene teme in to na humoren, absurden, ironičen način. Govorijo v jeziku novih medijev, njihovo “bivalno” okolje so mrežne umetniške platforme.

Odpri galerijo

SOLKAN > Na steni galerije so tokrat pretežno ekrani in slušalke, ključne besede pa podatkovna zbirka, svetovni splet, alternativni načini organiziranosti, koncept razširjene realnosti. “Umetniki iščemo poti skozi prostore, ki nas obdajajo, gradimo in predelujemo podobe in predmete, ki jih srečamo na poti,” njihovo splošno intenco opišejo v katalogu. Že takoj ob vstopu v galerijo naletimo na zvočno instalacijo Gorazda Krnca z naslovom Knjiga števil. Vsako (od skupaj sedemindvajsetih) števil je predstavil z videom (historično, sodobno, animirano, katerokoli podobo, vzeto s spleta) in zvokom, ki ga poslušalec zazna kot “zvok”, ki ga telefon posname v tvojem žepu” in kot tak na nek nenavaden (absurden?) način korespondira s sliko. Ne izvemo, kako se je avtor odločal, glede na kaj je številu dodal podobo in zvok.

Marco Buziol, Narvika Bovcon in Aleš Vaupotič prikazujejo virtualno, tridimenzionalno, zgodovinsko rekonstrukcijo Akademije likovnih umetnosti v Benetkah, kar je akt čiste lepote arhitekture in tehnologije. Na stenah notranjega dvorišča, s pomočjo očesa virtualne kamere mehkobno drsimo mimo projekcij del članov ArtNetLaba.

Eva Lucija Kozak s svojimi “nemogočimi” fotokolaži kričečih barv in nenavadnih situacij komentira absurdne trenutke današnjega potrošniškega sveta, nakupovalnih centrov, vseprisotnega nadzora, vprašanja individualizma in odprtih možnosti. Tilen Žbona statusni simbol, avto mercedes AMG 65, pokaže v njegovi slabši luči. Kot zmečkano pločevino, fotografirano na estetski način. Spet absurd. In ironija. Ob tem razstavi črno tkanino, vse skupaj naslovi: “Lepota bi bila, če le zmoreš”. Novogoričan Vanja Mervič je še najbolj humoren, saj razstavi podobo žvečilnega gumija in sicer kot podobo za nekaj, kar smo brez posebnega razloga žvečili in brez razmisleka zavrgli. Je lep kot mlečna ženska koža, rožnati marmor ali povrhnjica lignja ali pa grd, prežvečen, zavržen, neuporaben, gnusen. Naslovil ga je Prežvečeni um.

Dominik Mahnič razstavi polento kot jed, ki velikokrat nahrani umetnike (eksistencialna dimenzija), Jure Fengušt Prebil pa v videu obleče kip Marka Pogačnika, ki stoji na dvorišču Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Obleče ga v savske prodnike, s tem pa naj bi, kot v katalogu piše dr. Maja Murnik, reartikuliral pogled na kamen kot kiparski medij.

Razstavljena dela so naslovili s skupnim in precej odprtim naslovom Atlas, ki je projekt, umetniška platforma, v kateri sodelujejo različni avtorji, člani ArtNetLaba, ki jih povezuje isti kontekst. Doslej je Atlas doživel že več razstavnih postavitev, od leta 2011 v kinu Šiška, galeriji SC v Zagrebu, v prostorih dOCUMENTE (13), lani v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

KLAVDIJA FIGELJ

---