Kreacije iz stalne zbirke

Moda nosi s seboj marsikaj - v njej se zrcali odnos do prostora, časa, nenazadnje tudi do ideologij in vrednot. Študentje magistrskega študija oblikovanja tekstlij in oblačil Oddelka za tekstilstvo na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pa so raziskovali stalno zbirko Obalnih galerij. Tako se je rodil večmedijski projekt Art&Fashion, ki bo v koprski Meduzi na ogled do avgusta.

KOPER> “Umetnost in moda imata dolgo zgodovino medsebojnega vplivanja in skupnega raziskovanja, ki presega iskanje zgolj všečne in zapeljive oblike. Osnova je vedno telo, ki ponuja nove eksperimente, vzbuja emocije in vizualne konflikte,” v zloženki, ki spremlja razstavo zapiše Almira Sadar, ob Dušanu Kirbišu mentorica razstavnega projekta.

Za eno najslavnejših oziroma znanih bližnjih srečanj med modo in umetnostjo je poskrbel Yves Saint Laurent. Navdih za obleko Mondrian, ki jo je oblikoval leta 1965, je našel v sloviti sliki Kompozicija II v rdečem, modrem in rumenem nizozemskega mojstra Pieta Mondriana. Študentje magistrskega študija oblikovanja tekstilij in oblačil pa so navdih iskali (in našli) v delih Andraža Šalamuna, Živka Marušića, Emerika Bernarda in svojega profesorja Kirbiša, ki jih hranijo v stalnih zbirkah Obalnih galerij.

Razstavljena oblačila so večinoma eksperimentalna, četudi je med njim nekaj nosljivih, ki bi jih človek z veseljem imel v garderobi, druga pa so skoraj skulpture oziroma instalacije. Mladi oblikovalci so pri svojem delu sliko, ki so jo imeli za navdih, “razgradili”. Vizualne elemente so pretvorili v različne kroje, strukture in materiale ter tako ustvarili lastne, tridimenzionalne interpretacije slik.

“Poraba izdelkov današnje tržno usmerjene družbe ne temelji na resničnih potrebah ali povpraševanju, v današnji modi oblačila ne nosijo samo vloge oblačenja, ampak postanejo tudi sredstvo za konceptualno izražanje, družbeno komunikacijo ali orodje provokacije,” še zapiše Almira Sadar in dodaja, da v svetu mode zasledimo številne kreativne intelektualce, ki s svojimi vizionarskimi deli vplivajo na razvoj mode, stimulirajo nova razmišljanja in sodobne tekstilne tehnologije. Med drugimi omenja italijansko modno oblikovalko Elso Schiaparelli, ki je v svoje kreacije vključevala elemente dadaizma in nadrealizma, predstavnika radikalne mode 80. let, Rei Kawakubo in Yohiyja Yamamota ter sodobne invencije Martina Margiele in oblačilne skulpture Victorja&Rolfa.

Ob zanimivem razstavnem projektu pa je gledalec le nekoliko prikrajšan - dela iz stalne zbirke Obalnih galerij, ki so študentom služila kot navdih, namreč niso razstavljena. Obiskovalec sicer izvirnik lahko poišče na plakatih, ki predstavljajo skice oziroma nastanek kreacije, a vtis bi bil zagotovo drugačen, če bi postavitev postavila v dialog navdih in interpretacijo.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---