Kot bi igrali zadnjič v življenju

Čudovita narava, prijazni domačini, naklonjeni občinski možje, dobra hrana, odličen zrak, krasni pogoji za delo, mladostna energija in tudi norija so spremljali novo zgodbo, ki sta jo letos prvič v Bovcu zaigrala Mladinski godalni orkester in Simfonični orkester Okamp.

BOVEC> V šestih dneh je 60 mladih glasbenikov iz štirih držav uspelo naštudirati zahteven in pester program, ki je na zaključnem koncertu očaral številno občinstvo. Kulturni dom je bil med 27. avgustom in 1. septembrom posebno glasbeno adrenalinsko prizorišče, saj so se tu tkale nove živahne vezi med mladimi glasbeniki, njihovimi mentorji, dvema dirigentoma in seveda člani Kulturnega društva UPOL in Zavoda lepih umetnosti UPOL. Slednji so med 19. in 25. avgustom na letošnjem že 7.Orkesterkampu v Portorožu intenzivne vaje omogočili kar trem pihalnim orkestrom (Mladinskemu, Festivalnemu, Koncertnemu orkestru Okamp), in tako že četrto leto zapored dokazali, da s svojimi dobro zastavljenimi projekti, uspešno izvedbo, čedalje bolj kakovostnimi, pestrimi programi in vedno večjim številom udeležencev, bistveno popestrijo poletni utrip tega obmorskega mesta.

A vendar jim je sinergija gora, spokojnosti, nižjih temperatur, predvsem pa izjemna gostoljubnost ljudi Zgornjega Posočja ustvarila boljše pogoje za izvedbo letošnjega, drugega Orkesterkamp Symphony. V Bovcu so namreč prizadevni organizatorji naleteli na večji posluh za svoje ambiciozne načrte.

Različne komorne skupine so že med potekom šole in festivala navduševale na prostem na Kaninu (na 2200 metrih), v baru Črna ovca in v Tarcentu v Italiji. Mladinski godalni orkester je sadove svojega dela predstavil na terasi hotela Alp v Bovcu, Simfonični orkester Okamp pa najprej v Jamskem dvorcu v Postojni, nato pa še v Kulturnem domu Bovec.

Končni rezultat je bil preprosto čudežen in redkokdaj slišan pri profesionalnih glasbenikih. Na koncertnem odru so se namreč mladi glasbeniki skupaj s svojimi sedmimi mentorji, priznanimi koncertanti oziroma pedagogi iz različnih evropskih ustanov (Tymur Melnyk - violina, Viktor Petek - violina, Jean-Paul Minali-Bella - viola, Milan Hudnik - violončelo, Dušan Sodja - pihala, Aleš Klančar - trobila, in Matija Tavčar - tolkala) zlili v tisto najbolj žlahtno orkestrsko družino, ki s svojo skupno kreativno dogodivščino poslušalcu nudi ugodje doživetja glasbe kot izraza čiste ljubezni. Muzicirali so namreč, kot bi igrali zadnjič v življenju. Sproščeno, komunikativno, spogledljivo, igrivo, intenzivno je bilo njihovo poustvarjanje obsežnega, raznolikega in skrbno izbranega nabora skladb tako romantičnih in baročnih mojstrov kot predstavnikov bolj lahkotnejšega glasbenega sloga.

Najtrši oreh so simpatični glasbeniki pod vodstvom dirigenta Matjaža Brežnika uspešno strli že takoj na začetku s korektno izvedbo precej zahtevne Akademske slavnostne uverture J. Brahmsa. V 3. stavku Koncerta za trobento in godalni orkesterv D-duru G. Tartinija je z baročno trobento blestel Aleš Klančar. Dovolj atraktivno je nato zvenela tudi slovita tema iz filma Vojna zvezdJohna Williamsa, z briljantnim valčkom pa nas je razveselil mojster Bojan Adamič, tistim, ki ga je tako mojstrsko domislil v svojih priredbah slovenske ljudske Čez tri gore.

Tako nastopajoče kot občinstvo sta začarali tudi priljubljena Finlandia, op. 26 in Karelia, op. 11 (3. stavek) Jeana Sibeliusa, prvega velikega predstavnika finske glasbe, in Nineta (iz suite Istralia) Alda Kumarja, ki jih je orkester izvedel pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika. Koncertno vzdušje se je stopnjevalo in občinstvo se je ob koncu večera prepustilo še južnoameriškim ritmom (v skladbi Brazil) in temperamentnim irskim plesom (Lord of the Dance).

TATJANA GREGORIČ, Radio Koper

---