Kosovela počasi spoznava ves svet

V Škocjanu na Krasu je minuli teden potekala 11. mednarodna pesniško prevajalsko delavnico Zlati čoln. Letos se je je udeležilo 14 pesnikov prevajalcev iz osmih držav, ki so svoje prevode predstavili na dveh literarnih branjih v Škocjanu in Ljubljani ter dali pečat zaključnemu pogovoru o prevajanju poezije.

ŠKOCJAN > Kot je postala že praksa, poskušajo na pesniško-prevajalski delavnici Zlati čoln v okviru enotedenskega druženja povezovati starejše, mednarodno uveljavljene avtorje-prevajalce z mladimi in perspektivnimi avtorji-prevajalci, ki so se v svojem okolju in generaciji že uveljavili, ter jih lansirati v mednarodni prostor. Tako jim po oceni Iztoka Osojnika, ki Zlati čoln vodi, uspeva vzdrževati kontinuiteto vezi med slovenskimi pesniki in pesnicami ter njihovimi kolegi iz tujine. “Skrbimo za prevode del slovenskih avtorjev v tuje jezike in neposredne povezave z uveljavljenimi tujimi pesniki in prevajalci, ki so medsebojno tesno povezani in imajo odločilen vpliv, posredno ali neposredno, z literarnimi centri v tujini. S tem pomagamo pri uveljavitvi tudi tistih avtorjev, ki so v slovenskem kulturnopolitičnem strogo zamejenem in zadnje čase vse bolj ozkem prostoru zaradi svojega odrinjenega družbenega statusa in strokovne ignorance neupravičeno marginalizirani, a so za mednarodni prostor pogosto precej bolj zanimivi kot že uveljavljeni in lokalno protežirani ustvarjalci. To velja tudi za klasike,” Osojnik odkriva poslanstvo delavnice. Interes po svežih “Škocjanskih” prevodih so izrazili že uredniki sedmih tujih literarnih revij, kmalu pa bodo na dveh festivalih v Angliji in na Irskem prikazali še video o umetniških portretih udeležencev, ki je nastal te dni na Krasu.

Delavnico - prevajalski del se tradicionalno odvija v Škocjanu, kjer je tudi literarno branje, dan kasneje sledi branje še v Ljubljani -, organizira Literarno društvo IA s partnerskimi organizacijami. Letošnji povabljenci, vseh je bilo 14, so zastopali osem držav.

“Poleg osrednjega cilja, promoviranja in uveljavljanja slovenske poezije na področju jezikov in literatur svetovnega, evropskega, srednjeevropskega in slovanskega trikotnika, sočasno vzpostavljamo tudi svetovno mrežo za soorganiziranje festivalov, simpozijev, srečanj in delavnic ob širjenju sodobnega literarnega vozlišča v Škocjanu in mednarodnega uveljavljanja poezije v izvirnikih in prevodih doma in na tujem,” je še povedal Osojnik.

Dosedanji “izkupiček” delavnic je očiten in daljnosežno pomemben. “Po uspešni uveljavitvi Srečka Kosovela v Veliki Britaniji, ZDA in na Poljskem ter Jureta Detele v ZDA, bo kmalu sledila nova Kosovelova monografija v hrvaškem jeziku in podobna monografija prevodov pesmi Gregorja Strniše v angleščino in italijanščino,” napoveduje Osojnik. Z vzdušjem in rezultati delavnice so zadovoljni tudi udeleženci. “Zanimiva se mi je zdela tudi naloga vsakega od nas, da poleg prevodov napišemo še vsak po eno pesem na temo Škocjana. Ob tem impresivnem kraškem okolju sedaj bolje dojemam tudi vašega Kosovela, kateremu se obeta verjetno tudi prevod v finščino,”je bila polna hvale Marianne Kurtto s Finske.

Kosovela so po tem, ko so lani dobili prevod njegovih del, bolje spoznali tudi Poljaki. “S svojo aktualnostjo in živostjo je pri nas vzbudil veliko zanimanje, še zlasti ker je skoraj sto let od nastanka njegovih pesmi. Veseli me, da v Sloveniji zaradi prevodov na tej delavnici bolje poznate tudi naše pesnike. Zato velja prevajalsko delavnico ohraniti,” je globalne posledice delavnice izpostavil Maciej Melecki iz Poljske.

Med občinstvom na literarnem branju v Škocjanu je bil tudi Aleš Novak, ki od letošnjega februarja vodi Javno agencijo za knjigo. Ta Zlati čoln tudi delno finančno podpira: “Ob tem, ko na tak način dela slovenskih avtorjev prevajajo v tuje jezike, sami pa preko svežih prevodov spoznavamo druge kulture, je pomembno tudi to, da prevajalci preko novih stikov vzpostavljajo mrežo, ki živi še mnogo časa po njihovem obisku Slovenije,” je prepričan Novak.

BOGDAN MACAROL

---